1956 – IBM predstavi IBM 350 disk storage unit

IBM 350 diskovna enota je bila del sistema 305 RAMAC. Sestavljena je bila iz magnetne diskovne enote in bralno/pisalnega mehanizma, ki je bil upravljan z elektroniko in stisnjenim zrakom iz vgrajenega kompresorja.
Visoka je bila 172cm, široka 152, v globino pa je merila 74cm. Petdeset magnetnih diskov je vsebovalo 50 tisoč sektorjev, vsak sektor pa je imel kapaciteto 100 alfanumeričnih znakov, kar pomeni skupno kapaciteto 5 milijonov znakov (bajtov, 5MB). Diski so se vrteli z 1200 obrati na minuto, povprečni dostopni čas pa je bil okoli 600 milisekund.

Še povezava do promocijskega videa na Youtube

1998 – Dva študenta Stanforda v Kaliforniji ustanovita podjetje z imenom Google inc.

1997: IBM napove novega izboljšanega superračunalniškega šahista

Po tem ko je maja istega leta Deep Blue matiral Garyja Kasparova, se je IBM odločil narediti še hitrejši in močnejši superračunalnik. Drugega septembra so objavili da je njihov paralelni superračunalnik RS/6000 SP 58 odstotkov hitrejši po zaslugi nove centralne procesne enote in izboljšane programske opreme. Kasparov ni komentiral.

1936: Rodil se je Andy Grove (Grof Andras Istvan), eden vodilnih razvijalcev Intel Corporation

Andrew je bil četrti (pravzaprav tretji) zaposlen pri Intelu, potem ko je, kot drugi ustanovitelji novega podjetja zapustil Fairchild Semiconductors. Pripisujejo mu zasluge za transformacijo Intela iz proizvajalca pomnilniških čipov v enega vodilnih izdelovalcev mikroprocesorjev. Decembra bo eden trinajstih, ki bodo letos imeli čast biti na California Hall of Fame v Kalifornijskem muzeju zgodovine, žensk in umetnosti.

Skoraj nemogoče je bilo v zadnjem mesecu prezreti evforično in medijsko izredno dobro pokrito praznovanje obletnice prvega človeškega pristanka na luni – Apollo 11. Ravno pod vplivom Apollo misij je najstnik Jim Storer sprogramiral eno izmed prvih računalniških iger – Lunar Lander v jeziku FOCAL. Jezik FOCAL je bil napisan za Digitalove PDP-8 računalnike. Malo obširnejši članek na to temo: http://technologizer.com/2009/07/19/lunar-lander/.

Pa naj še kdo reče, da slovenski računalniški design ne more biti kul. :) Letak za K4, za zadnji letošnji event – dOP (drop Out Point) z monitorjem Iskra data sistema.

Na sam svetovni dan muzejev sem se odpravila pogledat prestavljeno zbirko Tehničnega muzeja Slovenije – muzej pošte in telekomunikacij. � e pred dobim letom je bila zbirka postavljena v � kofji Loki, danes pa je razstavljena v lepo obnovljeni Polhograjski graščini s prečudovito okolico. Že zaradi izredno lepe lokacije svetujem obisk muzeja, ki je sicer skromen – a se med drugim ponaša z delujočo telefonsko centralo iz leta 1927. Gre za prvo telefonsko centralo na naših tleh, postavljena je bila na pošti v Ljubljani.

http://www.worldwidefred.com – zabavne zadeve, v kolikor iščete kako darilo za prijatelje, sorodnike ali celo zase. (Žal spletna stran ne deluje, kot bi si človek želel.) Hvala! :)

Tokrat malo politično obarvano, a vseeno zgodovinsko poučno. Zna kdo narisati v BASICU slovensko zastavo? Grb bi znal biti kar problematicen … Ciciban, letnik 42 (1986), številka 3. Avtor prispevka: Marko Batista, ilustracije: Božo Kos.

Na ogled v muzeju premikajoče se slike.

aptitude moo just made my day :) Za tiste (Debian uporabnike), ki še niste poskusili; konzola; aptitude moo (bolje je kot apt-get moo). Kot odgovor vpiši: aptitude -v moo (in potem -vv, …)

Ciciban, letnik 42 (1986), številka 2. Avtor prispevka: Marko Batista, ilustracije: Božo Kos.