Računalniški muzej trenutno išče primerno lokacijo za postavitev zbirke in nadaljevanje svojega dolgoletnega dela na področju ohranjanja slovenske računalniške dediščine. Arhiv spletnih strani trenutno puščamo nedotaknjen, vse obiskovalce pa vabimo, da si v tem času ogledajo razstavo GOTO 1982, ki je na ogled v Tehniškem muzeju slovenije.

V Sloveniji razen privatnih zbirk tovrstnega muzeja ni. Prav tako imajo v sosednjih državah podobne težave. Muzej je torej edinstvena priložnost na našem koncu za ljudi, ki jih računalniška zgodovina zanima, da predstavijo bodisi svojo zbirko, se udeležijo predavanj in dogodkov, kot tudi priložnost za mlajše rodove, da spoznajo, kako so v polpretekli zgodovini uporabljali takrat dostopno tehnologijo.

Cilji in poslanstvo muzeja
Kdo smo
Kje smo
Vse hitrejši tehnični razvoj uporabnika sili v nakup vedno novejših računalnikov in pri tem ta zavrže svoj stari, še vedno povsem delujoči računalnik. V razmaku le petdesetih let se je tako na odpadu znašlo na tisoče in tisoče računalnikov, ki jih danes zaradi izjemno hitrega tehnološkega napredka smatramo za zastarele ter neuporabne. Pa so res neuporabni? Morda na njih res ne dela najnovejša igra, morda se res ne morete z njimi povezati v svetovni splet in poslati elektronske pošte, morda se z njimi res ne da zmodelirati 3D modela skodelice, a funkcije, za katere so bili narejeni, opravljajo še danes.

Kmalu po začetku delovanja Kiberpipe se je pojavila potreba po lastnem Kiberpipinem računalniškem muzeju. Tako so se počasi, a vztrajno začeli v Kiberpipi nabirati računalniki starejšega datuma, ki jih ni bilo mogoče več uporabiti za današnje potrebe. Nekatere so prinesli posamezniki, ki so želeli, da bi bil njihov stari ljubljenec le nekaj več kot zgolj zaprašena škatla v omari, nekatere so prispevala manjša in večja slovenska podjetja.

Kiberpipin muzej ni obsežen, kot je sama – časovno kratkemu obdobju navkljub – zgodovina računalništva. A se v njem vendarle skriva nekaj biserov z začetka hišnih računalnikov, kot sta Commodore 64 ali ZX Spectrum, in nekaj izmed prvih množično uporabljanih računalnikov v poslovnem svetu, kot je IBM XT. Prav tako muzejček ponuja majhen vpogled v svet velikih mainframe računalnikov izpred več desetletij; v naši zbirki se med drugim nahajajo tudi IBMov disk, ki se je uporabljal v računalniških sistemih IBM370 in kontrolne plošče IBMovega računskega stroja 407. Ne manjkajo niti računalniki, ki so bili v svojem času mnogo naprednejši od svojih vrstnikov, katerih tipičen primer je NeXT station.

Leta 2003 je bila ideja o Kiberpipinem računalniškem muzeju dorečena. Muzej je bil testno postavljen in je požel same pozitivne odzive, tako pri uporabnikih kot tudi pri naključnih obiskovalcih in Kiberpipinem kolektivu. Muzej je namreč zasnovan interaktivno, kot nekakšna časovna luknja, ki obiskovalca muzeja posrka vase ter popelje v doživetje tistega časa. Eksponati niso le hladen kos železja, plastike in vezij za stekleno vitrino, temveč so dostopni kot računalnik na domači delovni mizi. Le kdo bi se le lahko uprl nekajminutnemu igranju svoje najljubše igrice izpred desetih let? Ali odtipkal par BASIC ukazov na tako popularno,tipkovnico ZX Spectruma, popularno imenovano “radirka”
? In tudi tisti, ki jim je bil čar večminutnega čakanja na to, da se je program naložil iz kasete na računalnik prihranjen, imajo možnost, da se pobliže seznanijo z – ne tako davno – preteklostjo hišnih računalnikov.

A tudi v t.i. elektronski dobi so knjige še kako pomemben vir informacij. Kiberpipin muzej tako poleg vseh eksponatov gosti tudi majhno, a bogato založeno knjižnico, ki obsega od revij starejšega datuma iz naših krajev (Moj Mikro, Monitor) kot tudi iz tujine (PC Magazine), do starejših knjig na temo računalništva (morda se spomnite Mirko tipka na Radirko ali pa morda Logo in računalnik) in priročnikov v več jezikih. V čitalnici, kotičku sredi samega muzejskega prostora, lahko bralec uživa v izbrani literaturi, ali pa se s pomočjo le-te loti dela za kakšnim izmed muzejskih računalnikov.

Vsak eksponat je postavljeni na svojem, v Kiberpipi izdelanem stojalu (Kubusu™), z osvetljenim napisom ter opisom računalnika, da se obiskovalec lažje znajde. Eksponati, nameščeni v obeh vitrinah, so prav tako označeni.

Muzejska zbirka je namenjena vsem zanesenjakom, ki doma na skrivaj še vedno v omari hranijo svoj prvi računalnik, vsem tistim, ki so prepričani, da je miška popolnoma nov izum, tistim, ki se jim še sanja ne, da miške kot vhodno / izhodne naprave nekoč ni bilo, tistim, ki bi želeli izvedeti kaj več o računalnikih, ki jih nikoli niso imeli priložnosti uporabljati, … Z drugimi besedami, Kiberpipin računalniški muzej je namenjen vsem, ki jih računalniška zgodovina vsaj malo zanima.

Viri informacij: Wikipedia.org, IBM Corporate Archives, Graham Magnetics, Imation, Columbia University, Science museum London, Deutsches Museum

Zahvala: Moj Mikro; KUD Krsnik; IBM Corporate Archives

Enajsta šola, prispevek o muzeju, 8. 3. 2007 (vir: RTV Slovenija)

Magnet, 10.11.2006 (vir: RTV Slovenija)

Prispevek o Kiberpipinem muzeju z InfoTV (vir: InfoTV)