Pretekli teden so mi pisali iz muzeja osebnih računalnikov v Kanadi, natančneje iz Brantforda, Ontario. Tako kot računalniški muzej v Ljubljani tudi oni pozdravljajo interaktivnost same razstave računalnikov. V kolikor boste potovali po Kanadi in imeli kaj časa, se zagotovo splača oglasiti. Za ogled se je sicer treba predhodno najaviti, odprti so namreč le ob določenih dnevih. Več informacij: http://www.pcmuseum.ca.

Pred časom pa so se oglasili tudi iz Pavie (Italija), kjer je muzej računalništva sicer šele v nastajanju, a vendarle vreden omembe. Več na: http://it.compvter.wikia.com/wiki/Sede

Ciciban, letnik 42 (1986). Avtor prispevka: Marko Batista, ilustracije: Božo Kos. Za vse, ki morda še pogrešate “risanje” v BASICu :)

Zimski Ciciban, letnik 41 (1985). Avtor prispevka: Marko Batista, ilustracije: Božo Kos.

Kot vse kaže, je bilo v 60tih letih prejšnjega stoletja poleg obvladovanja radioaktivnega U-238 tudi učenje Boolove algebre mala malca. Digi-comp I so namreč začeli prodajati leta 1963 za Božič in za razliko od prej omenjenega “Atomic kit”-a je Digi-comp I stal le 5.95$. In kar je še pomembnejše, repliko lahko kupite preko Minds on toys, še prej pa lahko vse skupaj preizkusite na emulatorju. :) Vir slike spodaj: Wikipedia.

Poletni Ciciban, letnik 41 (1985). Avtor prispevka: Marko Batista, ilustracije: Božo Kos.

Vedno(!) preden preizkusiš na nekem računalniku napajalnik drugega računalnika preberi specifikacije. In ne, napajalnik za Commodore 128 NI enak tistemu za Amigo 500 kljub varljivo podobnemu izgledu in žal tudi konektorju.

Ciciban, letnik 41, številka 10. Avtor prispevka: Marko Batista.

Vas moti, da je vaš star računalnik porumenel? Nič lažjega, rešitev je kot na dlani: retr0bright. :)

(Hvala Janes)

Ciciban, letnik 41, številka 8. Avtor prispevka: Marko Batista. Ravno v tem času smo lahko opazovali komet Lulin (žal ne iz svetlobno onesnažene Ljubljane) – astronomija bo vedno aktualna!

Slučajno sem naletela na že zelo staro avkcijo na americanmemorabilia.com za Gilbert U-238 Atomic Energy Lab. (A.C. Gilbert je tisti gospod, ki se je spomnil sestavnega kita Erector). Podjetje A.C. Gilbert je poleg “klasičnih” igrač in izobraževalnih zbirk za otroke izdelovalo eno leto (1950 – 1951) tudi omenjeni Atomic Energy Lab. Podjetje je z izdelkom pridelalo izgubo, saj je bila izdelava predraga, kupci pa tudi niso bili strašno navdušeni (večina otrok ne sanja o tem, da bodo jedrski fiziki). To ni šala, zraven je bil res priložen Izotop urana 238. Sicer nisem kemik, ne fizik, ampak menda ima tako razpolovno dobo, da je izredno škodljiv le kot prah, ki ga vdihnemo. Vseeno ne bi želela tega imeti doma, če povem po pravici :) Saj človek ne ve kaj je bolje, ignoranca ali popolna paranoja? Ali si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo s podjetjem, ki bi danes želelo prodati kaj takega otrokom? Spomnimo se samo izgredov leta 1998, ko je Nestle izdal promocijsko čokoladko “Nuclear” v sklopu propagandne kampanje za film Armageddon. V t.i. atomski dobi pa seveda to ni bila edina taka “igrača” – http://www.orau.org/ptp/collection/atomictoys/atomictoys.htm. Če si boste zaželeli kakšnega takega seta za otroke iz 50tih let prejšnjega stoletja, bodite pripravljeni na visoke zbirateljske cene!