Slučajno sem naletela na že zelo staro avkcijo na americanmemorabilia.com za Gilbert U-238 Atomic Energy Lab. (A.C. Gilbert je tisti gospod, ki se je spomnil sestavnega kita Erector). Podjetje A.C. Gilbert je poleg “klasičnih” igrač in izobraževalnih zbirk za otroke izdelovalo eno leto (1950 – 1951) tudi omenjeni Atomic Energy Lab. Podjetje je z izdelkom pridelalo izgubo, saj je bila izdelava predraga, kupci pa tudi niso bili strašno navdušeni (večina otrok ne sanja o tem, da bodo jedrski fiziki). To ni šala, zraven je bil res priložen Izotop urana 238. Sicer nisem kemik, ne fizik, ampak menda ima tako razpolovno dobo, da je izredno škodljiv le kot prah, ki ga vdihnemo. Vseeno ne bi želela tega imeti doma, če povem po pravici :) Saj človek ne ve kaj je bolje, ignoranca ali popolna paranoja? Ali si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo s podjetjem, ki bi danes želelo prodati kaj takega otrokom? Spomnimo se samo izgredov leta 1998, ko je Nestle izdal promocijsko čokoladko “Nuclear” v sklopu propagandne kampanje za film Armageddon. V t.i. atomski dobi pa seveda to ni bila edina taka “igrača” – http://www.orau.org/ptp/collection/atomictoys/atomictoys.htm. Če si boste zaželeli kakšnega takega seta za otroke iz 50tih let prejšnjega stoletja, bodite pripravljeni na visoke zbirateljske cene!