Dunaj, mesto umetnosti in kulture zaživi decembra še posebno bleščeče. Blišč in beda gresta sicer z roko v roki, ampak okraski, praznična razsvetljava, plezajoči božički po lojtrcah iz malih lučk in podoben kič, fotoaparati s turisti in nakupovalne vrečke polne Sachar tort naredijo svoje. Mesto ne slovi ravno po neki tehnični, računalniški ali matematični zgodovini, a se je na Dunaju rodilo kar nekaj matematikov, recimo Ludwig Boltzmann (1.380 6505^(24)×10^(−23)JK^-1 pa to), pa Helena Raislowa,…

Prater je seveda tudi ena izmed reči, ki si jo mora človek na Dunaju ogledat, čeprav roko na srce, ni tam nič zanimivega, če nisi star 10 let ali pa illegal gambler. No, Riesenrad, a vožnja z njim stane 7,5 eura. Naaah. Je pa zanimivo, da so ga nekje vmes (točneje 1916 – leto, ko se je rodil Harry Huskley, človek, ki je sodeloval pri projektu ENIAC ter z Alanom Turingom, sodeč po wikipediji pa je imel prste vmes tudi pri projektu G15) hoteli porušiti, vendar ga niso, ker za rušenje niso zbrali dovolj denarja. Med drugo svetovno vojno je bil resno poškodovan, tako da so ga po vojni obnovili. In še ena zanimivost – zdaj ko je večno mladi in zapeljivi Bond, James Bond spet popularen – na Riesenradu so snemali film The Living Daylights (igra Timothy Dalton, ki je bil beden, ampak no ja…). Film je prišel v kinematografe leta 1987 – istega leta so prišli na prodajne police po svetu kar trije izmed muzejskih eksponatov naše zbirke: Macintosh SE, Amiga 500 in T1000 Toshiba.