Cray-I je bil izredno uspešen superračunalnik s konca sedemdesetih ter začetka osemdesetih let – za marsikaterega “prvi pravi” superračunalnik, četudi anekdote pravijo, da njegov idejni oče, izumitelj Seymour Cray te besede nikoli ni uporabljal. Več o samem računalniku si lahko preberete na wikipediji. Na sliki levo je Cray-I iz Deutsches museuma, letnik 1983.

Zgodba o superračunalniku Cray-I se je začela že leta 1972, ko je Cray zapustil CDC (Control Data Corporation) in ustanovil svoje lastno podjetje, Cray Research. Po več letih dela na projektu in več mesecih sestavljanja (za vsak računalnik so porabili par mesecev, da so ga večinoma ročno sestavili) so leta 1976 poslali oziroma posodili prvi izdelani primerek laboratoriju (z zloveščim imenom zaradi projekta Manhattan) Los Alamos.

Tam naj bi ga testirali približno pol leta. Katere znane ter manj znane velike računalnike so pred tem in kasneje prav tako imeli v tem laboratoriju, si lahko preberete na njihovi spletni strani (680 KB velik dokument v pdf formatu). Med drugim gradivom lahko tam najdete tudi končno poročilo (1,25 MB velik dokument v pdf formatu) o računalniku Cray-1, ki so ga izdali decembra 1976.

Prvi uradni kupec računalnika pa je bil NCAR, kjer so bili v tistem času dokaj nezadovoljni s CDC 7600 ter ostalo opremo, ki ni bila dovolj zanesljiva. Kot Los Alamos tudi NCAR na spletni strani ponuja nekaj informacij o računalnikih, na katerih (so) poganjajo različne globalne vremenske simulacije in med njimi je seveda tudi Cray-I. Julija 1977, trideset let nazaj torej, so ga, kot prvi uradni kupec, kupili za nekaj manj kot 9 miljonov dolarjev.

Z računalniki, na katerih je sodeloval Seymour Cray se intenzivno ukvarja muzej v Muenchnu, cray-cyber.org in v začetku aprila smo k sodelovanju povabili ustanovitelja tega muzeja, g. Zabolitzkyja, ki bo predaval o zgodovini superračunalnikov v ponedeljek, 2. 4. v Kiberpipi. A več o tem kasneje.