letnik 1949

IBM 407 je bil zadnji in najboljši od vseh IBMovih elektromehanskih računskih strojev (tabulirnih strojev). IBM 407 je znal brati luknjane kartice, seštevati polja na karticah, sprejemal je enostavne odločitve, tiskal rezultate ter – ob pomoči naprave za luknjanje – luknjal kartice, ki se jih je nato dalo vstaviti v druge naprave. Naprava je zmogla prebrati 150 kartic na minuto.

Za tiskanje je IBM 407 uporabljal vrtljive kolute, ki so nadomestili tiskalne paličice, ki so se uporabljale v zgodnejših tabulirnih strojih. Leta 1955 je bil IBM 407 predelan v vhodno-izhodno napravo za računalnik IBM 650, kasneje pa so bili tiskalni mehanizmi tega stroja uporabljeni v vrstičnem tiskalniku IBM 1133, ki je bil del cenovno ugodnega računalniškega sistema IBM 1130. Programiranje IBMa 407 je potekalo z vtikanjem z žicami povezanih mostičkov v kontrolno ploščo. Vsaka vrstica, tiskalna pozicija, števka in ostali znaki so imeli svojo luknjo.