Arhiv novic:

Gostovanje slovenskih zbirateljev

24.3. 2006 je bila uradna otvoritev razstave v na┼íem muzeju. Ra─Źunalnike za razstavo so prispevali Toma┼ż Kac, Bojan Kotur, Robert Kova─Ź, Damjan Lenar─Źi─Ź ter Bojan Pesek. Razstava je bila postavljena na ogled 3 tedne, do 14. 4. in v tem ─Źasu so si obiskovalci ter obiskovalke lahko ogledali ra─Źunalnike, tako tiste popularne iz 80tih let, kot tudi tiste, ki si jih ni mogel privo┼í─Źiti vsak in tiste, ki so prava redkost. Vsi tisti, ki niste uspeli priti in si v ┼żivo ogledati razstave, pa si lahko sedaj v virtualni razstavi ogledate eksponate.

Toma┼ż Kac

O zbirateljstvu: Starih ra─Źunalnikov ne “zbiram” v klasi─Źnem smislu. Vse ra─Źunalnike ┼íe vedno uporabljam kot hobi ve─Źinoma za razli─Źne “homemade” hardware projekte, nekoliko pa tudi za nostalgi─Źno igranje iger.

Schneider CPC464

Schneider CPC464 je bil prakti─Źno isti ra─Źunalnik kot Amstrad CPC464, ki so ga prodajali v Angliji. Za Nem┼íki trg so ga rahlo druga─Źe pobarvali (ni bil ve─Ź v tako zelo ┼żivih rde─Źo-modrih barvah) ter vgradili so bolj┼íe konektorje na zadnji strani ra─Źunalnika. Leto izdelave je bilo 1985.

CPC464 je eden najbolj uspe┼ínih 8-bitnih ra─Źunalnikov v Evropi. Ve─Ź je bilo prodanih le Commodore C64 ter Sinclair ZX-Spectrumov. Po kvaliteti ter tehni─Źnih karakteristikah je bil takrat v samem vrhu. Lahko je prikazal grafiko visoke lo─Źljivosti na navadnem monitorju ali celo televiziji, imel je veliko ┼ítevilo barv ter zelo dober procesor. Ra─Źunalnik so vedno prodajali skupaj z monitorjem (barvnim ali “zelenim”), saj je ra─Źunalnik dobival elektriko direktno iz monitorja, torej ni bilo posebnega “transormatorja” in tako kar nekaj manj kablov na mizi in pod njo. To je tudi nekoliko pove─Źalo ceno ra─Źunalnika. Poleg tega je imel vdelan kasetnik, tako da ni bilo potrebno kupovati dodatne periferije.

Za CPC464 je bila napisanih ve─Źina iger tistega ─Źasa. Nekaj ve─Ź zabavnega programja sta imela C64 in ZX Spectrum, vendar je kvaliteta bila pribli┼żno ista. Ve─Źji uspeh je imel CPC464 na podro─Źju resnih programov. Ker je imel mo┼żnost prikazovati grafiko visoke resolucije na vseh monitorjih, je to pomenilo zelo kvaliteten 80-stolp─Źni prikaz, ki je potreben za ve─Źino uporabnih programov.
Poleg tega je bilo srce ra─Źunalnika – Z80 – sposobno poganjati CP/M operacijski sistem. Seveda je za to bilo potrebno dokupiti disketno enoto.

CPC464 sta sledila CPC664 in CPC6128, ki sta imela ┼że vgrajeno 3″ disketno enoto, slednji pa ┼íe 128Kb spomina. Druga─Źe pa sta bila prakti─Źno enaka v zmogljivostih.

Commodore 128

Commodore 128 je bil prvi─Ź predstavljen svetu na sejmu elektronike v Las Vegasu leta 1985 kot tekmec Macintosh-u ter IBM-PC-ju. Kot je prihodnost pokazala, se to ni ravno obneslo, kot je bilo mi┼íljeno. C128 je bil naslednik najbolj prodajanega ra─Źunalnika vseh ─Źasov Commodore C64. In kot pravi naslednik je lahko tudi poganjal vse programe, igre in tudi strojne dodatke od svojega starej┼íega brata. ─îez ─Źas se je pokazalo, da je bila prav ta popolna kompatibilnost s C64 na koncu tudi njegov propad.

Kot stroj je bil C128 pravzaprav trije ra─Źunalniki v enem. ┼Że prej omenjeni C64 modus je omogo─Źal igranje velikega repertoarja iger, ki so bile pisane za C64. C128 na─Źin dela je omogo─Źal enkrat ve─Źjo procesorsko mo─Ź (prvo “srce” ra─Źunalnika – procesor 8502 je lahko delal v dvakratnem taktu), imel je visoko grafi─Źno resolucijo, enega najbolj┼íih Basic-ov, kadarkoli napisanih, ter ve─Źjo hitrost periferije (predvsem disketnega pogona).

Za ta na─Źin je bilo napisanih kar nekaj uporabnih programov, vendar je bila ve─Źina uporabnih programov napisana za tretji na─Źin dela, CP/M na─Źin. CP/M je bil kot nekak┼íen predhodnik MS-DOS-a, takrat najbolj raz┼íirjen operacijski sistem za “resne” uporabnike. Tako je imel C128 mo┼żnost poganjati res veliko paleto uporabnih programov. Za ta sistem je imel C128 vgrajeno ┼íe drugo “srce” – procesor Z80, ki je delal s 2.5Mhz. Na ┼żalost C128 ni dosegel velike popularnosti. Ve─Źinoma zato, ker je bil popolnoma zdru┼żljiv s C64 in tako programske hi┼íe niso hotele pisati specialnega programja za C128, ker je tako ali tako lahko poganjal vse, kar je lahko bolj raz┼íirjeni C64. Za C128 Modus tudi ni bilo napisanih veliko uporabnih programov, ker so na ra─Źunalniku prav tako “leteli” CP/M uporabni┼íki programi. Zraven modela C128 so izdali tudi “Desktop” razli─Źico C128D, ki je bila ┼że bolj podobna takratnim PC-jem in Amigi 1000 (ki je tudi ena izmed razlogov za neuspeh C128 – bila je predstavljena pravzaprav hkrati s C128 in imela je VELIKO ve─Źje zmogljivosti).

Bojan Kotur

O zbirateljstvu: Stare ra─Źunalnike sem za─Źel zbirati bolj po naklju─Źju. Leta 1999 je v moje roke pri┼íel lepo ohranjen ZX Spectrum 48k. Nostalgija je naredila svoje in za─Źel sem bolj pogosto obiskovati bol┼íji sejem. Zgrabila me je zbirateljska mrzlica. Kupoval sem vse povprek, od Commodorjev do MSX-ov in raznih konzol. Tako se je v moji zbirki nabralo ve─Ź kot 20 bolj ali manj kompletnih sistemov. Zadnje leto sem obseg zbiranja zelo zmanj┼íal zaradi pomanjkanja prostora.

Commodore C16

C16 je tretji ra─Źunalnik iz serije 264 (ostala dva sta Commodore C116 in Plus/4). V osnovi je C16 enak modelu Plus/4 s tem, da ima manj spomina. Ohi┼íje je na prvi pogled enako C64 vendar ─Źrno pobarvano. Na─Źrtovan je kot zamenjava za ostareli VIC-20 vendar ┼żal ni bil zdru┼żljiv ne z njim, ne s C-64. Poleg tega je tudi sicer nezdru┼żljiv z ostalimi Commodorjevimi perifernimi napravami saj uporablja druga─Źen
kasetnik, disketno enoto in igralne palice, ki uporabljajo mini-DIN konektorje namesto takrat uveljavljenih Atari konektorjev. Tako kot Plus/4 in C116 je bil tudi C16 popoln komercialni neuspeh.

Schneider CPC6128

Schneider ni ni─Ź drugega kot Amstradova blagovna znamka za celinsko Evropo oz. Nem─Źijo, Avstrijo in ┼íe nekatere dr┼żave. Gre za izbolj┼íano verzijo CPC 664 z bolj┼ío tipkovnico, ve─Ź spomina (128KB v dveh bankah po 64KB) in vgrajeno 3 in─Źno disketno enoto, kar je precej prakti─Źno saj ne zahteva dodatne opreme na mizi. Diskete so dvostranske in imajo kapaciteto 180KB na stran vendar ima disketna enota samo eno glavo zato je potrebno diskete obra─Źati (tako kot kasete), ─Źe ┼żelimo brati podatke z druge strani. Take diskete uporablja le ┼íe ZX Spectrum 3+,
ki ga je prav tako izdeloval Amstrad. Prodajali so ga s precej kvalitetnim monokromatskim ali barvnim monitorjem, mo┼żen pa je tudi priklop na TV. Strojno je CPC 6128 zdru┼żljiv z modeloma CPC 464 in CPC 664. Nikoli ni bil tako uspe┼íen kot cenej┼íi 464.

Atari Portfolio

Portfolio je bil verjetno prvi PC-kompatibilen dlan─Źnik. V osnovi gre za PC XT zgrajen okrog procesorja NEC V30 (klon 8086), ki deluje pri taktu 4.9512 MHz. Ima soliden LCD zaslon (┼żal brez osvetlitve) in QWERTY tipkovnico, ki pa ni ravno udobna. Poganjajo ga tri 1.5V baterije ali AC adapter. Za tiste ─Źase je nudil veliko saj je ┼ílo za popolnoma samostojen ra─Źunalnik, ki je bil najbolj popularen med poslovne┼żi, novinarji in ostalimi, ki so potrebovali prenosljiv, majhen ra─Źunalnik. Povezava z osebnim ra─Źunalnikom je mo┼żna s pomo─Źjo dodanega
paralelnega porta in ┼że vgrajenega programa za prenos datotek. Obstaja tudi zunanja enota za PC s katero beremo in pi┼íemo na atarijeve spominske kartice. Atari portfolio je zanimiv tudi zaradi bogate vgrajene programske opreme.

Zanimivost: Portfolio se pojavi v filmu Terminator 2 kjer z njim John Connor
obide za┼í─Źito na bankomatu in dvigne gotovino.

Robert Kova─Ź

O zbirateljstvu: Dolgo ─Źasa sem se prepri─Źeval, da ra─Źunalnikov pravzaprav sploh ne zbiram, da jih pravzaprav le potrebujem ve─Ź, kot jih ima povpre─Źen uporabnik. Sedaj jih “imam v uporabi” skoraj 50 in bom verjetno moral priznati, da je to ┼że zbiranje.

PEL Vara┼żdin Galeb

Galeb je ra─Źunalnik, ki je bil namenjen predvsem jugoslovanskim osnovnim in srednjim ┼íolam.

Na─Źrt zanj je naredil Miroslav Kocjan, ki je kasneje izdelal na─Źrt tudi za ra─Źunalnik Orao. Ra─Źunalnik je zgrajen okrog takrat enega izmed najbolj popularnih procesorjev – MOS 6502 in je vseboval 9KB RAMa (raz┼íirljivega do 64KB). V 16KB ROMu sta bila zapisana nekoliko spremenjen Microsoftov BASIC in monitor. Zanimivo je, da se ra─Źunalnik ob zagonu ni “zbudil” v BASICu, kot je bilo za takratne ra─Źunalnike obi─Źajno, ampak v monitorju, prehod v BASIC pa je uporabnik lahko izvedel s kombinacijo tipk.

Podjetje PEL Vara┼żdin je z izdelavo prenehalo pred koncem leta 1984. Tako je bil Galeb prvi ra─Źunalnik “doma─Źe” proizvodnje, ki so ga prenehali serijsko izdelovati, izdelanih pa je bilo samo 250 primerkov in ta je (po do sedaj znanih podatkih) edini ohranjen in povrhu vsega ┼íe delujo─Ź. V svojem ─Źasu je slu┼żil v eni izmed slovenskih ┼íol. Nasledil ga je bolj┼íi in cenej┼íi model Orao.

Commodore +4

Najbolj zmogljiv model iz Commodorejeve dru┼żine 264, ki je nasledila modela VIC-20 in 64. Ra─Źunalnik je bil v prvi vrsti namenjen poslovnim uporabnikom in ni bil mi┼íljen kot zamenjava ali konkurenca tedaj ┼íe vedno uspe┼ínemu modelu 64. V ra─Źunalnik je bil vgrajen komplet ┼ítirih pisarni┼íkih programov (od tod tudi ime +4), podobno, kot ─Źe bi danes ob nakupu ra─Źunalnika ┼że imeli vgrajen recimo paket Microsoft Office. Omenjeni programi so bili precej slabe kakovosti, povrhu pa ste za ve─Źino operacij potrebovali ┼íe disketno enoto.

In┼żenirji pri tej dru┼żini niso ponovili napake iz modela 64 in so vanj vgradili precej mo─Źnej┼íi BASIC, ki je vseboval tudi ukaze za delo z zvokom in grafiko. Dodali so mu kopico grafi─Źnih na─Źinov, tudi takih, pri katerih je bil spodnji del namenjen besedilu, zgornji pa grafiki, kar je bilo pri takratnih programih precej obi─Źajno. Vendar pa so pozabili na zdru┼żljivost s prej┼ínjimi modeli, saj recimo ni podpiral spriteov, ki so bili nujni za ve─Źino iger, pa tudi zvok je bil precej slab┼íi. Posledica te nezdru┼żljivosti pa je bilo pomanjkanje programov in neuspeh celotne dru┼żine.

Omenjen ra─Źunalnik sem dobil od kolega v zameno za ponovno namestitev operacijskega sistema Windows.

Texas Instruments TI99/4A

Njegov predhodnik ÔÇô model TI99/4 je bil prvi hi┼íni ra─Źunalnik, ki ga je poganjal 16-bitni procesor (TMS 9900 s hitrostjo 3 MHZ). ─Źeprav izdelan leta 1981 – ┼íe pred Commodorejem 64 in Sinclair Spectrumom in obema tudi po zmogljivosti podoben – pa pri nas ni bil tako raz┼íirjen. Glavni razlog je bila verjetno ob─Źutno vi┼íja cena.

Tale eksponat je bil kupljen pred nekaj leti na eBayu in zanj takrat pla─Źana tudi carina in davek!

Acorn BBC model B

Tehni─Źno eden najbolj izpopolnjenih 8-bitnih ra─Źunalnikov z zelo mo─Źnim BASIC-om. V Veliki Britaniji je bil zelo raz┼íirjen in uporabljan v ┼íolah kot pripomo─Źek pri u─Źenju pouka ┼íe po letu 1990. Drugod po svetu je bil precej manj raz┼íirjen, k ─Źemur je najbolj pripomogla visoka cena.

Ra─Źunalnik je vseboval mno┼żico razli─Źnih vmesnikov. Med njimi je tudi omre┼żni vmesnik, ─Źeprav so bila omre┼żja na drugih ra─Źunalnikih tudi nekaj let pozneje izredno redka. Zanimivo je, da je kar nekaj vmesnikov name┼í─Źenih na spodnji strani ra─Źunalnika. Med vsemi vmesniki je verjetno najbolj zanimiv vmesnik imenovan Tube, ki je omogo─Źal priklju─Źitev drugega procesorja. Tako je obstajal za ta ra─Źunalnik tudi strojni emulator IBM-ovega XT-ja!

Acorn BBC model B je bil ra─Źunalnik, ki sem si ga v dobi Commodoreja 64 najbolj ┼żelel.

Philips VG 8235

Ra─Źunalnik, zdru┼żljiv s standardom MSX 2, vgrajenim disketnikom in tipkovnico, ki ji je mo┼żno nastavljati naklon. V za─Źetku 80-ih let je bila ve─Źina ra─Źunalnikov med seboj in celo s svojimi predhodniki nezdru┼żljiva. Zato se je japonsko podjetje ASCII corporation odlo─Źilo razviti standard MSX, ki je omogo─Źal zdru┼żljivost med razli─Źnimi izdelovalci ra─Źunalnikov. K temu so pritegnili tudi podjetje Microsoft, ki je napisalo operacijski sistem MSX DOS. Ta je bil zelo podoben prvim razli─Źicam ve─Źini bolj poznanega MS-DOS-a. Zanimivo je, da je bil Bill Gates takrat zelo prepri─Źan v uspeh standarda MSX.

Ra─Źunalniki, zdru┼żljivi s standardom MSX so bili zelo raz┼íirjeni na Japonskem, v Koreji, v Ju┼żni Ameriki in (takratni) Sovjetski zvezi, v Evropi pa predvsem na Nizozemskem in v Franciji. Izdelovala so jih skoraj vsa japonska in korejska podjetja (razen podjetja NEC), v Evropi pa nizozemski Philips.

Damjan Lenar─Źi─Ź

O Galaksiji: Ra─Źunalnik kot tak mi ne predstavlja zbirateljskega eksponata, je prijeten spomin na ─Źas, ko je lastnik ra─Źunalnika, za vsak najmanj┼íi del vedel kako deluje.

Galaksija

Galaksija je bila plod razvoja Voje Antoni─Źa, ki jo je (kot je sam napisal) zasnoval na dopustu v hotelski sobi. Zaslugo za njeno veliko popularnost v biv┼íi Jugoslaviji je imel takratni ─Źasopis Galaksija. V posebni izdaji “Ra─Źunari u va┼íoj ku─Źi” (posebna izdaja je prerasla v ─Źasopis Ra─Źunari) je bil leta 1984 objavljen ─Źlanek, ki je na enostaven na─Źin v sliki in besedi predstavil izdelavo Galaksije.

─Źlanek v reviji je naletel na izjemen odziv bralcev, po nekaterih podatkih je Galaksija prispela v preko 8000 domov. V okviru tega projekta je potrebno omeniti ┼íe eno legendarno ime – Dejan Ristanovi─Ź. Prav njemu gre zasluga za kopico ─Źlankov, ki so bili objavljeni v omenjenih in drugih revijah. Bil je tudi avtor Galaksijinega priro─Źnika.

V okviru ─Źasopisa Galaksija je bila organizirana tudi nabava osnovnih vitalnih delov ra─Źunalnika: tipkovnica, tiskano vezje in EPROM-i s programsko opremo. Vse ostale komponente se je dalo nabaviti v prosti prodaji (upori, kondenzatorji TTL logi─Źna vezja itd…). “Prosto prodajo” je potrebno razumeti pogojno, saj takrat v Jugoslaviji ni bilo specializiranih trgovin z elektronskimi komponentami oziroma so imele dokaj omejeno ponudbo. V glavnem se je takrat bolj ali manj vse nabavljalo po sistemu “┼íverc/komerc”.

Galaksija je do┼żivela tudi komercialno razli─Źico, ki jo je izdeloval “Zavod za u─Źila i nastavna sredstva” v sodelovanju z “Elektroniko in┼żenjeringom”. Na ta na─Źin prispe v vse beograjske in mnoge druge ┼íole. Na beograjskem valu 202 so imeli celo poseben programski blok, namenjen Galaksiji, kjer so poleg ostalega oddajali tudi njene programe. Nekaj podobnega je pri nas po─Źel Radio ┼ tudent za Sinclair ZX Spectrum.

Primerjalno je ra─Źunalnik po zmogljivostih primerljiv s Sinclair ZX 81. Pri ─Źemur pa ima kar nekaj prednosti: bistveno bolj┼ío tipkovnico in v ROM2 vgrajen strojni prevajalnik, ki je bil izvrstno orodje, ki je spremenilo Galaksijo tudi v sorazmerno resno razvojno orodje za procesor Z80. Galaksija je vedno imela veliko mo┼żnosti za raz┼íiritve. Tisti, ki so jo zgradili, so jo poznali do najmanj┼íih podrobnosti. V revijah “Ra─Źunari” in “Svet kompjutera” je bilo objavljeno kar nekaj programske in strojne opreme. Galaksija je kasneje do┼żivela tudi nekaj raz┼íiritev, ki pa niso dosegali take popularnosti, kot osnovni model.

Bojan Pesek

O zbirateljstvu: Zakaj stara ra─Źunalni┼íka ┼íara ne more mimo mene v smeti?
Morda je to v mojih genih, saj se tudi skozi prometne zama┼íke prerivam v nad 30 let stari vijolici, najve─Ź pa je prav gotovo krivo aktivno spremljanje hitrega razvoja ra─Źunalni┼íke tehnologije od ZX81 do sodobnih PCjev. Moj prej┼ínji poklic je bil tak, da je bilo lepo imeti kaj novega, aktualnega, pa tudi kaj starega v rokah, ko sem u─Źence seznanjal z osnovami ra─Źunalni┼ítva – in material se je za─Źel kar lepo kopi─Źiti: ra─Źunalniki, kartice, osnovne plo┼í─Źe, literatura…

Sinclair ZX81

Sinclair ZX81 je bil naslednik ZX80, ta pa je bil pionir mikrora─Źunalnikov. Do takrat so namre─Ź bili na voljo le kiti za samograditelje in precej dra┼żji ra─Źunalniki, namenjeni izobra┼żevanju. ZX81 je ┼że omogo─Źal delo s plavajo─Źo vejico in delo z datotekami, shranjenimi na kasetnem traku. ZX81 je imel 8K ROM s 30 dodatnimi funkcijami in ukazi za delo s tiskalnikom..
Novi ukazi: ASN, ACS, ATN COS, EXP, INKEY$, PI, SGN, SIN SQR, INT, LEN, LN, TAN, VAL, <=, >=, < >, COPY, DIM A$, FAST, FOR … TO … STEP, LLIST, LLIST n, LPRINT, PAUSE, PLOT, PRINT AT, PRINT TAB, SCROLL, SLOW, UNPLOT. V primerjavi z ZX80 pa ni ve─Ź imel funkcije TL$, ki je vra─Źal string brez prvega znaka. Deloval je v dveh na─Źinih: SLOW in FAST. Na─Źin FAST je bil edini na─Źin pri ZX80, pomenil pa je, da se je zaslon osve┼żil ┼íele, ko je bil izra─Źun / akcija / funkcija zaklju─Źena. SLOW na─Źin, ki je dejansko tudi zaslu┼żil to ime ;-) pa je osve┼żeval zaslon neprestano.

Sestavljajo ga 4 ─Źipi: ROM, Z80A CPU, 1K RAM in Ferrantijev ─Źip, izdelan po naro─Źilu. Proizvodnja je potekala v ┼íkotski podru┼żnici Timex Corporation. Ra─Źunalnik je bil velik prodajni hit v Evropi, prodajali pa so ga tudi v ZDA pod tr┼żnim imenom Timex Sinclair 1000.

Na tr┼żi┼í─Źu je bilo kmalu tudi veliko ┼ítevilo perifernih enot: 3.5″ disketniki, tipkovnice, grafi─Źne kartice visoke lo─Źljivosti, RS232 in Centronics interfacei, raz┼íiritve RAM,…

IBM 62PC – prvi TRDI trdi disk

… je ugledal lu─Ź sveta leta 1979, znan je bil tudi pod imenom “Piccolo” (= majhen, mali).
Sestavlja ga 6 (prvi─Ź zares) trdih plo┼í─Ź premera 8 col, kapaciteta: 64.5 Mb.

Razstavljeni primerek je pred leti deloval v slu┼żbi ljudstva na Ministrstvu za notranje zadeve ÔÇô to je tudi razlog, da slavnih TRDIH trdih plo┼í─Ź nima – saj so bile pobrisane, razmagnetene, zme─Źkane, staljene… po standardni proceduri za uni─Źenje podatkovnih medijev.

Nima lastnega pogona, uporabljal pa se je v pomnilniških sistemih IBM 3310.

Amstrad PPC 512

S tem modelom je Amstrad ┼żelel izdelati najcenej┼íi prenosni ra─Źunalnik (tako kot z namiznim modelom PC1512). Z zelenim monokromatskim LCD zaslonom diagonale 9 col je bil baje precej naporen za resno delo. Lahko pa si ga priklopil na zunanji monokromatski ali celo CGA monitor.

┼Żivljenjska doba na 10 “ta-debelih” okroglih baterij je bila … cca 1 uro. Model PPC640 je imel malo ve─Ź RAMa (640 kB), vgrajen pa je bil tudi modem (v21, v22, v22 bis in v23 protokol). No ja, pa tudi ┼íkatla je bila malo temnej┼ía ÔÇô siva.

… pojdi nazaj


Creative Commons License
Vsebina te spletne strani je za┼í─Źitena z licenco
Creative Commons (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija).