Arhiv novic:

Odprta koda skozi ─Źas

Ve─Źina pojem odprta koda avtomati─Źno povezuje z ra─Źunalni┼ítvom, z programsko opremo. ┼Że ─Źlanki v prej┼ínjih izdajah te revije so pokazali ravno nasprotno. Odprta koda se navezuje na vsa podro─Źja ─Źlovekovega bivanja in ustvarjanja. Tako npr. obstaja odprta vlada, politika obstajata odprta glasba in film pa tudi umetnost na splo┼íno (CC, copyleft), odprto izobra┼żevanje in ┼íe marsikaj bi se na┼ílo. Kljub temu, da je vse zgoraj na┼íteto obstajalo ┼że veliko preden je ─Źlovek sploh za─Źel razmi┼íljati o ra─Źunalnikih in programski opremi zanje, pa je za izraz Odprta Koda krivo ravno slednje. Pa poglejmo pestro zgodovino Odprte Kode.

Davni svetli za─Źetki in temni srednji vek

Zgodovina odprte kode je le malo kraj┼ía od zgodovine ra─Źunalni┼ítva. V 60-ih letih prej┼ínjega stoletja je z IBM-ovimi ra─Źunalniki pri┼íla programska oprema, ki je bila prosta in odprta. Dobili so kodo in dovoljenje, da jo spreminjajo, izbolj┼íujejo in si jo delijo med sabo. Pojavile so se skupine uporabnikov npr. SHARE – uporabniki IBM 701 in DECUS – uporabniki Digital Equipment Coorporaion. Uporabljali so Unix katerega zgodnje verzije so bile proste in so jih dobili skupaj s kodo. V 70-ih pa se je situacija spremenila. Proizvajalci programske opreme so za─Źeli vsiljevati razne omejitve preko Copyright sistema in pojavila se je lastni┼íka/licen─Źna programska oprema. Tudi Unix je ┼íel to pot, kajti proizvajalec AT&T je ┼żelel z njim slu┼żiti. Tako je bilo v poznih 70-ih in v zgodnjih 80-ih letih ─Źisto obi─Źajno, da je bila vsa programska oprema licen─Źna in je ni bilo dovoljeno deliti, izbolj┼íevati in spreminjati. Slednje je bilo tako ali tako onemogo─Źeno z nedostopnostjo kode.

Upor in nov za─Źetek

To nekaterim ni bilo v┼íe─Ź in so zato za─Źeli konec 70-ih in v za─Źetku 80-ih veliko delati na osvoboditvi programske opreme. Pojavita se dve veji povezani z prostim programjem.
Na eni strani GNU in Free Software Foundation – FSF z Richardom Stallmanom na ─Źelu. Imeli so ┼żeljo razviti prost in tudi prosto dostopen operacijski sistem podoben Unix-u z vsemi orodji potrebnimi za delo. Unix je bil tistih ─Źasih vsakdanjik vseh ra─Źunalni─Źarjev. Tako so za─Źeli razvijati GNU (Gnu is Not Unix) operacijski sistem. Na drugi strani pa se je za─Źelo izbolj┼íevanje Unix-a na univerzi v Berkeley-u v Kaliforniji. Rezultat tega dela je postal znan kot BSD (Berkley Software Distribution, http://www.bsd.org). BSD je bil nekaj ─Źasa ┼íe vedno pod licenco AT&T-ja in zato nedostopen javnosti. Hiter razvoj OS projektov je bil takrat omog─Źen s pomo─Źjo USENET-a, ki se je pojavil leta 1980. USENET je namre─Ź zelo poenostavil komunikacijo razvijalcev med sabo. Vzporedno z BSD-jem in GNU-jem se je razvijal ┼íe en pomemben OS projekt – TeX (izgovorjava: teh, http://www.tug.org, http://www.ctan.org), ki ga je razvijal Donald Knuth. TeX je sistem za stavljenje (angle┼íko: typesetting sistem), pripravo dokumentov, oblikovanje knjig, pisanje ─Źlankov,… Leta 1989 se pojavi prva odprtokodna licenca: GNU GPL – General Public Licence, ki je prva definirala pogoje dela z prosto odprtokodno programsko opremo in ┼íirjenje le te. Vzporedno z GNU GPL pa se pojavi tudi licenca BSD. Ta licenca je BSD sprostila prime┼ża AT&T-jeve licence in ga dala
na voljo vsem.

Pospešimo korak

Najve─Źji skok je prosta programska oprema do┼żivela leta 1991. Takrat je Finski ┼ítudent Linus Torvalds za─Źel z razvojem Linux-a, jedra operacijskega sistema. Linux (http://www.linux.org) je zelo hitro pritegnil kopico prostovoljnih razvijalcev in razvoj je ┼íel bliskovito naprej. Projektu GNU je do delujo─Źega operacijskega sistema manjkalo ravno jedro. Sam Linux kot golo jedro sistema pa je brez ustreznih orodij za delo neuporaben. Zato sta GNU in FSF Linux posvojila. Z zdru┼żitvijo GNU-jevih orodij in Linux-a je nastal prvi popoln prost odprtokoden operacijski sistem imenovan GNU/Linux.

Leto po nastanku prvega prostega operacijskega sistema se je ┼że pojavila prva popularna distribucija GNU/Linux-a – DEBIAN (http://www.debian.org), ki jo je Ian Murdock za─Źel leta 1993. Kljub temu, da je na sceni ┼że zelo dolgo, je ┼íe vedno med popularnej┼íimi. Prav tako so se po kon─Źanih to┼żbah leta 1993 za─Źele naprej razvijati razli─Źne verzije BSD-ja. To┼żbe so bile posledica tega, da je BSD izhajal iz AT&T-jevega Unix-a. Vojno je sicer dobil AT&T, vendar pa to ni uni─Źilo BSD-ja. Odprtokodna programska oprema je postala vedno bolj popularen z razmahom interneta in internetnega poslovanja v poznih 90-ih. Apache je postal in ┼íe danes ostaja najpopularnej┼íi HTTP stre┼żnik.

Zaradi napa─Źnega razumevanja termina Free Software in da bi la┼żje pritegnili tudi komercialne izdelovalce programske opreme, so leta 1998 ustanovili Open Source Initiative-OSI (http://www.opensource.org). OSI se je zavzemala za preimenovanje Free Software v Open Source Software. Ljudje so si namre─Ź besedico FREE razlagali kot zastonj ne kot prost/svoboden. ─îe vsaj malo poznate OSS potem ste gotovo ┼że sli┼íali da FREE ni mi┼íljeno kot “Free beer”(zastonj pivo) ampak kot “Freedom“(svoboda). Definirali so pogoje katerim mora programska oprema zadostovati, da se lahko imenuje “Odprta” in za─Źeli pod eno streho zbirati ustrezne odprte licence.

Za navadne uporabnike so pomembni ┼íe trije mejniki odprtokodne programske opreme. Prvi je leta 1996 za─Źet projekt Matthiasa Ettrichta KDE (http://www.kde.org) in kot njegova posledica Gnome (http://www.gnome.org). KDE je baziral na programskih knji┼żnicah, ki takrat ┼íe niso bile pod odprto licenco, zato so GNU-jevci za─Źeli projekt Gnome. Oboje sta namizni okolji za─Źeti z namenom poenotenja izgleda namizja na ra─Źunalni┼íkem zaslonu. Drugi mejnik je odlo─Źitev Sun Microsystems, da izda StarOffice pod GNU LGPL (malo bolj omejena verzija GNU GPL). Iz te poteze se je razvil OpenOffice (http://www.openoffice.org) kompleten prosto dostopen in odprtokoden pisarni┼íki paket.

Tretji pomemben projekt pa je Mozilla (http://www.mozilla.org). Mozilla je nastala iz leta 1998 spro┼í─Źene kode Netscape Communicator-ja. Mozillin najbolj znan produkt je spletni brskalnik Firefox. V zadnjih letih je za─Źela odprta koda dobivati zagon. Veliko k temu prispeva pojav uporabnikom prijaznih distribucij Linux-a. Ena takih je Ubuntu (http://www.ubuntu.org), ki je ena najprijaznej┼íih. Veliko pomeni tudi sprejem odprtih standardov in vedno huj┼ía borba proti piratstvu.

Lepe ┼żelje za prihodnost

Kot zapisano se je ┬╗odprtokodnost┬ź prenesla tudi na druga podro─Źja ─Źlovekovega bivanja in ustvarjanja. Res pa je, poimenovanje izvira iz ra─Źunalni┼ítva in je posledica ┼żelje nekaterih posameznikov in skupin po prosto/svobodno dostopni programski opremi. Zelo verjetno je tudi da je ve─Źina med nami vsaj enkrat uporabila odprtokoden program. ─îeprav nekateri ne vidijo ravno nekega smisla v ┬╗odptokodnosti┬ź in prostosti programske opreme je vedno ve─Ź takih, ki verjamejo vanjo. ─îeprav je ne razvijajo svetovne korporacije ampak ljudje kot sva jaz in ti, ki imajo seveda ustrezno znanje, se velikokrat izkaze za enakovredno velikokrat pa celo za bolj┼ío, kot licen─Źna. Zato ji za┼żelimo veliko uspeha na njeni nadaljnji poti in ji pomagajmo s ┼íirjenjem vedenja in znanja o njej. Odprta koda ne grize. Ne bojte se je.

─îlanek v pdf obliki

Avtor ─Źlanka: Alojzij Sinur


en komentar na “Odprta koda skozi ─Źas”

  1. Ra─Źunalni┼íki muzej » Objavljamo nov ─Źlanek: Odprta koda skozi ─Źas Pravi:

    […] ─Źlanek Odprta koda skozi ─Źas avtorja Alojzija Sinurja, ki je bil objavljen v reviji […]

Komentirajte

Creative Commons License
Vsebina te spletne strani je za┼í─Źitena z licenco
Creative Commons (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija).