17. novembra, pred dobrima dvema tednoma je v Koper priplula največja jadrnica na svetu, od leta 1945 Sedov (pozor, grozna uradna spletna stran) imenovana – po ruskem raziskovalcu Gregoriju Sedovu. 117 metrov, 4 jambori in 32 jader – splačalo se je v živo prepričati o veličini te jadrnice. Zgrajena je bila leta 1921 v Nemčiji – istega leta se je IBM (takrat še Computing Tabulating Recording Corporation ali krajše CTR) znašel v finančnih težavah zaradi upadanja prodaje, rešilo ga je podjetje (že drugič) Guaranty trust (ki je kasneje bankrotiralo leta 1992, ampak to nas niti ne zanima kaj dosti).

Jadrnica je sprva prevažala tovor do Južne Amerike, Avtralije in Afrike, leta 1945 pa je kot “vojni plen” prešla v ruske roke. To leto je zloglasno leto Hirošime in Nagasakija in obenem tudi leto, ko se je končala druga svetovna vojna. V svetu računalništva pa leto, v katerem je stekel prvi “program” na ENIACu, leto v katerem se je g. Churchill odločil, da bo uničil računalnik Colossus (projekt, ki je ostal skrivnost vse do poznih 70tih let). Če se vrnemo k Sedov-u: na ladji se je od leta 1952 (rojstna letnica IBMa 701)do leta 1957 šolala mornarica (leta 1957 je bil – sodeč po IBM arhivu – predstavljen programski jeznik FORTRAN), pozneje so jo uporabljali za oceanografske raziskave, od leta 1981 pa je ponovno v uporabi kot šolska jadrnica.