Spet sem brskala po podstrešju in tokrat izbrskala izobraževalno literaturo za otroke. O računalnikih. Kar precej zabavnega branja (malo bolj poljudnega kot je bil Logo in računalnik ali pa Mirko tipka na radirko – to je že, prosim lepo, strokovna literatura).

Leta 1973 je v Franciji izšla knjiga Qu’est-ce que c’est? in ja, šele 13 let pozneje je bila prevedena v slovenščino kot Povej – kaj je to… Gre za en del ilustrirane otroške enciklopedije; zabaven pa je odstavek, ki nam razloži, kaj je to računalnik: Elektronski računalnik opravi v eni sekundi toliko operacij, kolikor bi jih človek ne mogel opraviti v desetih ali dvajsetih letih življenja! S temi pripravamim med drugim hitro izračunamo poti vesoljskih raket. No, potem je še mali tisk, ki omeni luknjane kartice, magnetne trakove, avtomatizirano proizvodnjo …

Knjižica Spoznajmo mikroračunalnik (letnik 1985, original 1982) pravi, da so mikroračunalniki majhni večnamenski računalniki in med drugim na dveh straneh prikaže, kakšen je mikroračunalnik in kako ga priključimo. Zabavno (glej sliki spodaj).

Mladinska enciklopedija znanosti (1989) je kar korektna (seveda niso mogli mimo primerjave nesrečnega tajnika s kupom papirja in srečne tajnice, ki ima le računalnik). Izvemo tudi, da računalniki sami ne morejo misliti, ampak jim je treba ukazati, kaj morejo delati (in seznam ukazov je računalniški program).

No, tam kjer ne operirajo preveč s konkretnimi podatki, je vse OK. Sicer pa … v Iznajdbe in odkritja, spet neke vrste enciklopediji za otroke (letnik 1986, v slovenščini izdana 1992) beremo, da je bil Manchester Mark 1 prvi pravi računalnik. S tem so imeli v mislih s shranjenim programom, ampak pravzaprav je bila prva naprava, na kateri je bilo to “stestirano” predhodnik Manchester Mark enke. (SSEM). ENIAC-a naj bi predelali nekje leta 1948 v računalnik s shranjenim programom, ampak prav zares pa se z nazivom “prvi prvi delujoči računalnik s shranjenim programom” lhko pohvali le angleški EDSAC, ki je za las prehitel ameriškega EDVACa. Na naslednji strani nas čaka podatek, da je bil prvi računalnik za komercjalno prodajo Ferranti Mark 1, kar nas rahlo zmede, ker smo navajeni, da kot prvega vedno navajajo UNIVAC 1. Zanimivo, ker različni viri navajajo zelo različne podatke o tem, kateri je bil prvi. Časovna razlika med štartom obeh računalnikov na trg naj bi bila največ kak mesec. No, potem pa sledi cela zmešnjava o mikroprocesorju – leta 1969 naj bi ga naredil E. Hoff (v resnici sta bila glavna pri razvoju Federico Faggin in Marcian E. Hoff) in Intel naj bi začel leta 1971 delat prve žepne kalkulatorje. Pravzaprav naj bi bilo leto 1971 leto, ko je prišel 4004 na tržišče, torek prvi mikroprocesor in Intel menda ni delal kalkulatorjev, pač pa je izdelavo takega čipa naročilo neko japonsko podjetje, ki je proizvajalo kalkulatorje.

Zgodovina v letnicah – od kamene dobe do računalnikov (1991) pa pravi: 1948 v Manchestru v Angliji izdelajo prvi računalnik Mark 1. Ahja … kar se tiče računalniške zgodovine in tudi ostale polpretekle zgodovine, zgleda da še ni vse čisto dorečeno in da nihče ne ve točno kako in kaj. ;)
Me prav zanima, kaj piše v dandanašnjih otroških enciklopedijah o računalnikih. (A kdo ve?)