ENIAC je vsekakor eden izmed bolj razvpitih imen iz zgodovine računalništva. Težko bi sicer rekli, da ima danes rojstni dan – ker se pojavljata v zvezi s prvim dnem uporabe te ogromne mašinerije dva datuma; 14. in 15. februar 1946, ker je bilo delo pri gradnji stroja končano že konec leta 1945 in ker se je delo na projektu začelo že leta 1943. No, uradno so začeli delo na ENIACu februarja 1946. 61 let nazaj. Na skici levo je poenostavljena shema zgradbe ENIACa.

Odgovor na vprašanje, zakaj je ravno ENIAC tako znan je preprost, lasti si naziv “prvega delujočega elektronskega računalnika“. Projekt sta vodila dva američana, John Mauckly in J. Presper Eckert (del intervjuja z njim, narejenega leta 1989 si lahko preberete tukaj), financirala pa je vse skupaj kdo drug kot seveda vojska (ENIAC naj bi računal balistične tabele za takšne in drugačne topove, rakete in drugo nesnago opremo).

Sicer je ponavadi naštevanje raznih informacij o teži, zmogljivosti in podobnem precej dolgočasno; vendar pa pri ENIACu govorimo o takšnih presežkih (no, kar se tiče dejanskega stroja), da ne gre mimo vsaj parih:

• 19 000 elektronk (kar je pomenilo, če je ena odpovedala pregledat večino le-teh, no baje so zaradi tega uporabili predstavitev števil 0-9 z 10 in ne 4 biti, kar je poenostavilo iskanje napak)
• 1500 relejev
• vsa oprema skupaj je znašala čez 30 ton
• 4000 elektronk samo za pomnilnik (velikosti 20 10 mestnih števil)
• za potrebe programiranja je imel okoli 7000 stikal, ki so jih po potrebi prestavljali (precej katastrofalna rešitev, ker je računalnik med tem, ko so programirali delal – nič.

ENIAC je bil v tistem času daleč najhitrejši računalnik, vendar pa zaradi že prej omenjenih stikal ni bilo vse tako krasno – programiranje je trajalo po več dni, tednov, kdo ve, program se ni shranil in … no, ravno te težave naj bi bile vzrok, da se je pojavila Von Neumannova ideja o shranjenem programu. Slika levo je ena izmed bolj znanih slik ENIACa iz njegovih boljših časov (v uporabi je bil vse do leta 1955), vir slike je Wikipedia. Danes je ENIAC razstavljen po delih v številnih ameriških muzejih, na internetu pa najdemo vsemogoče informacije, od ENIAC online muzeja do simulatorjev.