Po dolgem času sem bila v kinu. Sicer nisem ljubitelj ljubljanskega Koloseja, ampak Umri pokončno 4 je a must see. Ali pač? Če se vam zdi zabavno sledeče:

• Bruce Willis se kot John McClaine prepira s Silent Bobom (ki igra računalniškega genija, obsedenega s Star Wars) o tem, ali je njegova klet command center ali ne;
• pogovor FBI agentov o potencialni grožnji zlobnega hekerja, ki poteka nekako takole:
  agent #1: Kaj pa lahko stori z vsemi podatki (o premoženju vseh ameriških državljanov, njihovih avtomobilih, zdravniških izvidih, podatki o ameriški vojski, … ipd, op. pis.)
  agent #2: Jah, lahko jih zbriše …
  agent #3: Ali pa jih presname na prenosni disk in odnese …
• prvič na filmskem platnu dih jemajoče letenje F-35 (s sicer nesposobnim pilotom, brez specialnih efektov bi mu šlo zagotovo še slabše)
• tresenje slike na zaslonu ne pomeni nujno crkujočega monitorja, ampak je lahko tudi napoved, da bo vaš računalnik slej ko prej naredil nekaj zlobnega

potem je to vsekakor film za vas. 130 minut zakonom fizike kljubujoče akcije. Priporočam, a ne tistim, ki jim je že Terminator 2 povzročal sive lase.

Ko smo ravno pri franšizi Die Hard, ne moremo mimo računalniških iger. Eno leto po prvem filmu je podjetje Activision izdalo igro za PCje, z izvirnim naslovom Die Hard. Leto kasneje pa so se nad igro z istim naslovom lahko navduševali tudi lastniki Commodorja 64 – tukaj si lahko preberete oceno te igre iz revije Zzap! (letnik 1990, julij).