Revija Računari je v 21. številki pod rubriko Razglednica iz Njujorka (letnik 1986) objavila rezultate ankete (ki jo je izvedla neka ameriška računalniška revija) na temo “mikroračunalnikov” – danes bi lahko to anketo navezali na osebne računalnike. Vprašalnike so razdelili različnim IT podjetjem; za oba bralca pa sem izbrala najzanimivejše:

(več…)

Čez vikend smo se v muzeju pripravljali na prihajajočo razstavo delovnih postaj, katere otvoritev bo v petek, 28. 3. Kot je vsem računalniškim zanesenjakom zagotovo znano, je (bila) večina delovnih postaj zasnovanih na RISC (Reduced Instruction Set Computer) arhitekturi, katere ideja je – če si dovolimo zelo poenostaviti razlago – s skromnejšim naborom ukazov doseči večje hitrosti s hitrim izvajanjem ukazov. Pomembno družino RISC procesorjev predstavlja družina MIPS, ki naj bi v devetdesetih, če gre verjeti podatkom na wikipediji, predstavljala kar tretjino vseh RISC procesorjev. Uporabljalo jih je tudi podjetje Silicon Graphics (SGI), znano po svojih grafičnih delovnih postajah, ki jih boste lahko preizkusili tudi sami med 28. 3 in 18. 4. (SGI Octane, Indigo2, Personal Iris, …). Nekateri trdijo, da je bil njihov IRIS 4D, izdan leta 1989 prvi svoje vrste, dejstvo pa je, da so te delovne postaje pripomogle k razvoju posebnih učinkov v filmski industriji. Uporabili so jih pri izdelavi blockbuster filmov kot sta Terminator 2 in The Abyss – t. i. specialni efekti v obeh filmih so tudi za današnjega, vseh mogočih CGI (Computer Generated Imagery) scen naveličanega gledalca dovolj prepričljivi. In ko smo ravno pri filmski industriji; SGI mašinerija je bila nemalokrat zaradi dobrega designa ter živih barv uporabljena tudi pred kamero. Zagotovo se vsi spomnite Jurskega parka in scene, kjer mala hekerka pripomni: “To je UNIX sistem, to poznam”. Filmsko, pač.

Nekateri imajo preveč časa in bujno domišlijo – odpravite se na http://www.r2d2translator.com in se prepričajte na lastne oči. Tisti, ki ste si od nekdaj želeli slišati, kako zveni “Kiberpipin računalniški muzej” ko to izpiska R2D2, lahko poslušate piskanje tukaj. (25 KB, mp3).

Takega stanovanja na mednarodnem sejmu Dom zagotovo ni bilo – čeprav bi ga, sodeč po članku Superkomfor pod oblacima iz revije Galaksija, številka 3, letnik 1972, morali imeti že vsaj 8 let. Klik na sliko za ogled celotnega članka o stanovanju in hišah prihodnosti.

Pred kratkim sem se odločila, da se pridružim skupini študentov FE na ogledu Nuklearne elektrarne Krško. Ni mi žal. Vsekakor omembe vredno tudi na muzejski spletni strani, saj bi brez elektrike na teh spletnih straneh lahko govorili le še o Babbage-u in o njegovim podobnih strojih.

Informacij o nuklearki ni težko najti, predvsem ne s pomočjo brskanja po internetu, zato ne bi zgubljala besed o zgradbi in tipu reaktorja – sem pa za oba bralca našla zanimiv članek z naslovom “Električna energija v Jugoslaviji”, (avtor D. Kolar) objavljen v reviji Življenje in tehnika leta 1968. Objavljam zadnji izsek članka (če kdo želi skeniran celoten članek, naj se oglasi v komentarjih), ki govori o porabi energije in primankljaju le-te pred štiridesetimi leti. Razen (mnogo) manjšega števila omenjenih kilovatnih ur in navdušenja nad gradnjo TE in kurjenjem premoga, se ne razlikuje dosti od podobnih člankov spisanih danes. � e vedno se soočamo s podobnimi težavami pomanjkanja električne energije. Ali bo to privedlo do gradnje še ene nuklearne elektrarne pri nas, še nihče ne ve. Je pa odgovor na zadnje vprašanje avtorja tega članka že dolgo znan:

In še za primerjavo današnji podatki: letos smo le v mesecu januarju v Sloveniji porabili 1,4 miljarde kWh energije, letna proizvodnja elektrarn v Sloveniji pa znaša približno 13.800 GWh.
4df840fc9eb4296981ea53ae4ccdecb3

… o zgodovini računalništva. Svet Kompjutera, letnik 1991.

Moj Mikro, številka 11, letnik 1987 (klik na sliko za celotno stran). BASIC, sicer še vedno popularen v tistem času, je bil že skoraj 25 let star programski jezik.

In kdo so tile?

Ravno v tem času podjetja (v Ljubljani), ki ponujajo dostop do interneta, prav tekmujejo med seboj, kdo bo razkopal več ulic zaradi polaganja optičnega kablovja. Iz revije Galaksija, številka 46, februar 1976.

Optička vlakna za telefoniju: Britanska uprava pošta je u jednoj zgradi u Londonu demonstrirala sistem u kojem svako svetlobno vlakno može da prenese 2.000 razgovora: veruje se, da če se kapacitet sličnih međugrađskih kablova povečati na 200.000 istovremenih telefonskih veza.

O sci-fi junakih smo na tem blogu že pisali, tokrat pa objavljam le link do enega izmed pregledov znanstveno fantastičnih filmov. Za krajšanje sobotnega popoldneva in podaljševanja liste filmov, ki bi si jih želeli ogledati.