Sreda, 20 Dec 2006
Pred kratkim sem naletela na tale zanimiv prispevek na nekem xy blogu. Zanimivo je predvsem, kako so v filmih predstavljeni (vizualno in konceptualno) “računalniki”, saj odražajo časovno obdobje v katerem je bil film posnet in stanje takrat obstoječe tehnologije. Zgodbe so si lahko podobne ne glede na časovno obdobje – recimo Forbidden planet ima precej podobno idejo kot Chrichtonova Sfera, kljub 42 letom razlike … Ampak predvsem monitorji in design računalnikov pa hočeš nočeš spominja na računalniške sisteme tistega časa. Moj najljubši računalniški filmski junak je vsekakor HAL 9000. Zdijo pa se mi zanimivi oziroma omembe vredni, (a ne vključeni v seznam na zgoraj omenjenem blogu) še sledeči.
Gunslinger iz filma Westworld. Gre za robota, ki naj bi zabaval ljudi, pa se mu pač malce strga, oziroma začne resnično razmišljati kot “pravi revolveraš”. Posnet je bil leta 1973 (leto, ko so izstrelili najbolj razvpito vesoljsko plovilo – Pioneer 11) in je prvi film, v katerem so uporabili računalniško spremenjeno sliko (če lahko temu tako rečemo), da so prikazali, kako naj bi videl robot. Oglejte si film, je zanimiva ideja in tisti “računalniško obdelani” del tudi ni tako švoh. :)
Mother iz filma Alien, posnetega leta 1979 – glavna “soba” kjer je računalnik je nekaka bela okrogla votlina z mini vhodom, prekrita z žmigajočimi lučkami in parimi monokromatskimi monitorji. Seveda jo je moč kontrolirati z glasom. Vpliv grozljivo kičastih 80tih let je že občuten. Kaj naj bi “Mother” uvrščalo med pomembnejše računalnike filmskega sveta sicer ne vem, ampak mi je všeč. Namen tega računalnika je kontrolirati vse operacije na ladji in seveda glavne človeške akterje zvabiti v past, a tokrat ni zloben računalnik temveč neka velika korporacija.
Death Star iz Star Wars. Ker je kul, nikakor ne med najbolj zlobnimi računalniki, a med najbolj zmogljivimi (“That’s no Moon, that’s a space station!” :)) upravlja torej s celim malim planetkom. Mokre sanje vsakega diktatorja ali oblasti željnega političarja še danes. Kot zanimivost: Death Star glede na slike malce spominja na Mimas, leta 1789 odkrito Saturnovo luno. In ja, slike so bile posnete šele kasneje. So pa Saturnove lune precej popularne, vsaj kar se tiče znanstvene fantastike.
Forbidden planet je film, posnet leta 1956 (leto, ko se je razvijal Fortran, ko je IBM predstavil RAMAC tehnologijo …). Računalniki, vesoljske ladje, karkoli že, nima monitorjev, ampak samo nekaka stikala. Predvsem je hecno to, da je vse pravilnih geometrijskih oblik. In vesoljska ladja je seveda obvezno leteči krožnik. No, glavni računalnik, okoli katerega se plete zgodba (kot zvemo kasneje) je pravzaprav vesoljskega izvora (== naredili so ga vesoljci) in niti ni čisto računalnik ampak nekaka naprava … Pa da ne izdam kaj preveč, priporočam ogled filma. Že zaradi “specialnih efektov” se splača.
Proteus IV (ja, Proteus) iz filma Demon seed, posnetega leta 1977 (neverjetno kakšna razlika je v dizajnu tega računalnika ter recimo računalnika iz prej omenjenega filma Alien. Morda je imel Giger prste vmes tudi pri designu računalnika.) Zakaj se mi zdi omembe vreden? Ker je edini filmski računalniški junak, ki hoče imet človeškega potomca. Pa recte, če to ni izvirno, ha! :) Zgodba je tako bizarna, da se že zato splača pogledati film. Knjiga se ne bere tako strašno trapasto … prve 3/4 filma je OK, strašljivo in “prepričljivo” (v okviru zgodbe, seveda) potem pa je komedija. Ko sem gledala film I, Robot sem se spomnila na tale film – prav tako kot V.I.K.I. nadzoruje dr. Lanninga ima Proteus IV tukaj nadzor nad celotno hišo.
Colossus – iz filma Colossus, the Forbin project, posnetega po knjigi, ki jo je napisal Dennis Feltham Jones. Ker računalnik zmaga. Zaplet je že znan in večkrat viden, a konec je precej realističen. Realističen je (OK, delno) tudi računalnik – vsaj izgled. Če gre verjeti IMDB trivia, potem so si ustvarjalci filma sposodili oziroma dobili CDC računalnike (delujoče) za potrebe snemanja. Pri CDC so se namreč odločili, da lahko tako promovirajo računalniško opremo. (Dandanes se to bolj dogaja z avtomobili, mobiteli in podobnim v filmih). Mogoče lahko primerjamo zaplet s Terminatorjem, kjer Skynet pravzaprav zmaga. Je pa še malo bolj evil, se mi zdi. Mu ni nič do tega, da bi ga kdaj kdo “ljubil”.
April 20th, 2007 at 17:08
[…] računalnikih in filmski industriji smo nekaj že zapisali. Brez fizike bi šlo računalništvu bolj slabo – očitno pa fizika in […]
Februar 16th, 2008 at 17:57
[…] sci-fi junakih smo na tem blogu že pisali, tokrat pa objavljam le link do enega izmed pregledov znanstveno fantastičnih filmov. Za […]
Oktober 8th, 2008 at 23:49
[…] Green (delno osnovano na knjigi Make room, make room!, srhljivo možno), Demon Seed (o katerem sem že govorila), Return of the Jedi (komentar ni potreben), Aelita (označen kot prvi Sovjetski znanstveno […]
Avgust 6th, 2024 at 16:28
Kako zanimiv vpogled v to, kako so računalniki prikazani v filmih skozi različna časovna obdobja! Res je fascinantno videti, kako te upodobitve odražajo tehnologijo tistega časa in kako se je skozi leta razvijala naša predstava o tem, kaj bi računalniki lahko dosegli.
Še posebej mi je bila všeč omemba Proteusa IV iz filma Demon Seed—kako bizaren in intriganten koncept! Redko naletiš na računalniškega lika, ki si želi ustvariti človeškega potomca. Poleg tega pa vizualne razlike med Proteusom in računalniki v Alien res poudarjajo, kako zelo se lahko dizajnerski trendi v znanstvenofantastičnih filmih spremenijo v le nekaj letih.
In seveda, HAL 9000 ostaja brezčasen favorit. Način, kako je 2001: Odiseja v vesolju uravnotežila eleganten, minimalističen dizajn HAL-a z njegovo srhljivo prisotnostjo, je nepozaben.