Ker je računalnik na mestu, kjer je bil razstavljen, napoti zaradi predavanj, ki se odvijajo v prostorih Kiberpipe sem ga morala umakniti iz stalne razstave. PDP 11/44 je bil razstavljen kot del stalne zbirke dve leti, skupaj s priključenim terminalom. Podarilo nam ga je podjetje Elektro Primorska, prevzeli pa smo ga novembra 2007.

PDP-11 je bila serija 16-bitnih miniračunalnikov, ki jih je podjetje Digital Equipment Corp. prodajalo od 70. do 90. let 20. stoletja. Imeli so nekaj edinstvenih novosti, pa tudi programirati jih je bilo lažje od predhodnikov. Programerji so ga dobro sprejeli, v srednjem razredu miniračunalnikov pa ga je zamenjala 32-bitna različica VAX-11. Večji del trga obeh priprav so zasedli osebni računalniki, vključno z modeloma IBM PC in Apple II, ter delovne postaje, na primer podjetja Sun Microsystems.

PDP-11/44, predstavljen leta 1980, je bil zadnji izdelek podjetja Digital Equipment Corporation iz serije PDP, ki je uporabljal diskretno logično vezje. Procesor modela 11/44 sestavlja pet vezij z možnostjo operacij s plavajočo vejico (FP-11, eno vezje) in naborom poslovnih ukazov (CIS, dve vezji). Predpomnilnik ni bil nujen, a so ga očitno vedno pošiljali skupaj z glavnim procesorjem. Plošča modela FP-11 je sestavljena iz šestnajstih bitnih rezin AMD Am2901.

Računalniški center Peek&Poke na Reki na Hrvaškem, ki smo ga že večkrat obiskali, praznuje danes 2. obletnico. Uradni program praznovanja se začne danes ob 20.00 uri, več o tem pa na njihovi spletni strani: http://www.peekpoke.hr, lahko pa jih najdete tudi na twitterju.

Ta teden si je po poletnem oddihu ponovno mogoče ogledati muzejsko stalno razstavo, ki je na ogled postavljena v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi. In kaj novega se bo dogajalo? V sezoni 2009 / 2010 bom poudarek namenila predvsem spletni vsebini. Spletna stran muzeja se že nekaj časa nahaja na lastnem naslovu www.racunalniski-muzej.si, prenovljena je spletna galerija, “twitamo“, pričakujete pa lahko še “stilsko” preobrazbo spletne strani, vedno več vsebin in zanimivosti iz zgodovine računalništva, online razstave ter večjo prisotnost v t.i. internetnih družabnih omrežjih. Poleg tega se bo veliko dogajalo v ozadju, saj so težnje s strani Kiberpipe o selitvi muzeja v druge prostore vedno večje. Vse ob svojem času, do takrat pa nas sledite na twitterju, spletnih straneh in vaše ideje ter predloge pošiljajte na info at racunalniski-muzej.si. Na sliki: del stalne razstave.

1956 – IBM predstavi IBM 350 disk storage unit

IBM 350 diskovna enota je bila del sistema 305 RAMAC. Sestavljena je bila iz magnetne diskovne enote in bralno/pisalnega mehanizma, ki je bil upravljan z elektroniko in stisnjenim zrakom iz vgrajenega kompresorja.
Visoka je bila 172cm, široka 152, v globino pa je merila 74cm. Petdeset magnetnih diskov je vsebovalo 50 tisoč sektorjev, vsak sektor pa je imel kapaciteto 100 alfanumeričnih znakov, kar pomeni skupno kapaciteto 5 milijonov znakov (bajtov, 5MB). Diski so se vrteli z 1200 obrati na minuto, povprečni dostopni čas pa je bil okoli 600 milisekund.

Še povezava do promocijskega videa na Youtube

1998 – Dva študenta Stanforda v Kaliforniji ustanovita podjetje z imenom Google inc.

1997: IBM napove novega izboljšanega superračunalniškega šahista

Po tem ko je maja istega leta Deep Blue matiral Garyja Kasparova, se je IBM odločil narediti še hitrejši in močnejši superračunalnik. Drugega septembra so objavili da je njihov paralelni superračunalnik RS/6000 SP 58 odstotkov hitrejši po zaslugi nove centralne procesne enote in izboljšane programske opreme. Kasparov ni komentiral.

1936: Rodil se je Andy Grove (Grof Andras Istvan), eden vodilnih razvijalcev Intel Corporation

Andrew je bil četrti (pravzaprav tretji) zaposlen pri Intelu, potem ko je, kot drugi ustanovitelji novega podjetja zapustil Fairchild Semiconductors. Pripisujejo mu zasluge za transformacijo Intela iz proizvajalca pomnilniških čipov v enega vodilnih izdelovalcev mikroprocesorjev. Decembra bo eden trinajstih, ki bodo letos imeli čast biti na California Hall of Fame v Kalifornijskem muzeju zgodovine, žensk in umetnosti.