Arhiv novic:

Ponedeljek, 15 May 2006

V muzeju podiramo rekorde – peti, zadnji del


Ekskluzivno! Da, res je, končno nam je (pravzaprav pogumnima igralcema P ter B, ki sta upravičeno zmagala na No-lan partyju) v Kiberpipinem računalniškem muzeju uspelo obrniti Prehistorika 2! Vas zanima kaj se v resnici zgodi na koncu? Vas zanima, kaj se je dogajalo v ozadju? Objavljamo “behind the scenes” sliko, slike predzadnje in zadnje sobe ter končno sliko. In seveda tudi intervju s pogumno igralko P ter pogumnim igralcem B, kot se za zaključek take sage tudi spodobi.
Vas še bolj firbec matra? :)

Intervju s pogumno igralko P ter pogumnim igralcem B:

Kdaj sta prvič igrala Prehistorika?

P: Daleč nazaj, v 6. ali 7. razredu osnovne šole.
B: Če me spomin ne vara, je bilo to pred približno dvanajstimi leti na sosedovem računalniku.

Kaj je tako zanimivega na tem špilu, da se vama je dalo vztrajat tolko časa, da obrneta spil?

P: Dejstvo, da ga nismo obrnili.
B: Meni je to enostavno en izmed najljubših špilov. Enostaven in zabaven. Dodatna motivacija je bila pa ta, da poznam ZELO malo ljudi, ki so ta špil dejansko dokončali.


Behind the scenes!

Katera soba je najbolj evil in katera najbolj kul?

P: Res da pri zadnji sobi nisem preveč sodelovala, vsaj kar se samega igranja tiče, je pa delovala najbolj evil in me je najbolj psihično uničila. Hmmm, najbolj kul – soba s creditsi ;) pa recimo drevesni leveli.
B: Najbolj me je namučila zadnja soba, najbolj zabavna pa je soba v drevesu.


Drevesna soba.

V kateri sobi sta dosegla največ %?

P: V sneženi sobi, kjer lahko dobis matematično zelo logičnih 129 %.
B: V prvi sobi sva nasla vseh 100% skritih kotičkov, ampak je bil najvišji procent mislim da 147% (O_o) v drugi sneženi sobi.

Sicer najljubši računalniški špil?

P: Ljubki spili so Gothic, al pa Sacred in podobno. Trenutno še vedno najljubši mi je pa Quake III Arena. Tak braindead špil za pomiritev.
B: Od starih špilov definitivno Prehistorik 2.

Najljubša pijača?

P: Dve kavi z mlekom.
B: Pir.

Vaju je konec špila razočaral?

P: Malo me je ampak za tiste čase naprimer da je zadovoljiv konec.
B: Ravno navdušil ni, a bi lahko bil slabši. Konc koncev je treba upoštevat, da je špil star 13 let. :)


Tik pred zaključkom in končna slika.

Ali je prekomerno igranje Prehistorika vplivalo na vajno splošno počutje?

P: Na moje ni, samo vsi ostali so bili bolj zoprni ;)
B: Jah kakšna runda prehistorika po šihtu/faksu prav blagodejno vpliva na počutje. Problem je edino, ko ti v kaki nepoznani sobi začne zmanjkovat življenj. Nisem si predstavljal, da bom kdaj živcen zarad tko enostavnega špila. :)

Kaj pa na ravnanje v družbi (Primer: sta koga s kijem, če se je preveč približal)?
P: Se sklicujem na 5. amandma.
B: Hmm. Niti ne. Pomojem, da je edin vpliv, ki ga je najino početje imelo na družbo ta, da je še par ljudi izvedelo, da sva geeka. :)

e kak nasvet nasim bralcem?

P&B: Hmmm…les je lep, pustimo da tak tudi ostane?


Konec predzadnje sobe in zadnja soba.

P.S. Kdaj bosta pogumna igralca P in B delila avtograme še ni znano.



2 komentarjev na “V muzeju podiramo rekorde – peti, zadnji del”

  1. Rok Pravi:

    Eno vprašanjce. Kako se pride skozi drugo sneženo sobo (tisto z vetrom)?

  2. Igralka P Pravi:

    Ze cisto na zacetku moras cim hitreje udarit sprint po zgornji(vsaj meni manj zahtevni) poti. Ko te zacne odpihovati, pritisnes tipko (kurzor) dol in tako sklonjen nadaljujes pot – scasoma prides do “semaforja” for chickens in ti predlagam da ga kar izkoristis. Srecno!

Komentirajte

Creative Commons License
Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija).