Mikroprocesor je digitalna elektronska komponenta, kjer tranzistorji ždijo na eni ploščici polprevodnega silicija. Eden ali več mikroprocesorjev običajno služijo kot centralna procesna enota (CPU) v računalniških sistemih ali v ročnih napravah (npr. dlančnikih).
Moorov zakon; vir: wikipedia.org
Mikroprocesorji so omogočili razvoj mikroračunalnikov. Pred tem so bili elektronski procesorji običajno izdelani iz okornih diskretnih stikal (kasneje pa iz manjših integriranih vezij), ki so vsebovala ekvivalent le nekaj tranzistorjev. S selitvijo procesorske enote na eno ali več silicijevih ploščic (ki so vsebovale ekvivalent tisoč ali milijon diskretnih tranzistorjev), se je procesorjem tudi precej zmanjšala cena.
Evolucija mikroprocesorjev že od leta 1970 bolj ali manj neprekinjeno sledi Moorovemu zakonu, ki pravi, da se kompleksnost integriranega vezja (oz. število tranzistorjev na njem), podvoji vsakih 24 mesecev.
Naša zbirka
- AMD Am486DX4-100 NV8T
- AMD NG386DX-40
- AMD-K5-PR100ABQ
- Cyrix Cx486DX-40GP
- Harris CS80C286-16
- Intel A80386DX-33 IV
- Intel A80486DX2-66
- Intel Celeron FV524RX500
- Intel Pentium A80502133
- Intel Pentium II 233
- Intel Pentium MMX A80503166
- Intel Pentium MMX FV80503233
- Motorola MC68030FE16B
- NEC D780C-1 (Z80)
- Pentium Pro 200
- PowerPC 604
- Siemens SAB8088-1-P
- Siemens SAB 80286-1-N