Arhiv novic:

Sobota, 8 Nov 2008

Intervju z GOTO80 in Autoboyem – švedska C64 demo scena!

comV okviru festivala HAIP, ki v teh dneh poteka na večih lokacijah v Ljubljani je možno videti tudi Commodorja 64 iz naše zbirke, v okviru razstave, ki je na ogled v kavarni Metropol nad prostori Kiberpipe (na sliki levo). Gre za HT Gold instalacijo dveh avtorjev GOTO80 (Anders Carlsson, glasba) in Autoboya (programiranje) oz. “igro”, ki je predelava igre Hat Trick izdane leta 1987. Goto80 je lani izdal kar 100 skladb in nastopil na 50 koncertih, med drugim je čip-glasbo (chiptune) pripeljal tudi v Izrael, bil eden od treh nominirancev za najboljšega C64 skladatelja vseh časov ter praznoval svojo deseto obletnico na C64 demo sceni. Obema smo zastavili nekaj kratkih vprašanj o njunem delu s C64.

Zakaj sta se odločila za uporabo C64?

Autoboy: Odnos med uporabnikom in računalnikom je drugačen, če uporabljaš C64 v primerjavi s PCjem ali Macom. Glede na to, da imajo vsi C64 uporabniki podobno strojno opremo (različice se med seboj le malo razlikujejo), omogoča hekanje v strojni kodi in naprednejše delo s strojno opremo. Z današnjo opremo bi to dosegli na enem osebnem računalniku, ne pa tudi na drugih – saj bi po vsej verjetnosti imeli različno strojno opremo. Zato in zaradi dejstva, da ima C64 že 25 let, je hekanje C64 postalo nekakšna umetnost v klasičnem rokodelskem smislu.
Goto80: Poleg tega pa sva oba zelo dolgo delala s C64 in ga ljubiva in sovraživa hkrati. Veva, kako ga kontrolirati, obenem pa oba prepuščava kontrolo samemu C64. Za glasbo je SID čip kot nalašč.

Po vsej verjetnosti imata / sta imela svojega C64 – sta začela programirati na C64?

Autoboy: Oba imava kup C64. GOTO80 dela z njimi glasbo, jaz pa vse po malem, večinoma programiram.


HT gold v Kopenhagnu, Danska. Vir slike: R▲▲S, Flickr.

Ker se veliko ukvarjata z glasbo – zakaj ne Commodore Amiga?

Autoboy: Amiga je manj zanimiva kot glasbena platforma, saj zna predvajati predpripravljene glasbene vzorce, tako kot PC ali PC z emulatorjem. Audio čip (SID) C64 pa je poseben, saj je v bistvu sintetizator z digitalnimi in analognimi komponentami. Kljub temu včasih vseeno uporabiva PC za izdelavo glasbe!
Goto80: V živo delava glasbo s C64 že od leta 2001. Jaz sem pravzaprav zares začel delati glasbo z Amigo, ampak sčasoma sem spoznal, da bi moral uporabiti C64. Ko sem uporabljal Amigo glasba ni zvenela tako piskajoče – bil sem mlad in poskušal sem imitirati glasbo založb warp/rephlex in zvrst gabber. Potem me je začela zanimati čip glasba in z njo piskajoči zvoki. Uporabljal sem ProTracker, kjer so instrumenti vedno zveneli popolnoma enako. Na C64 sem lahko naredil bolj razgibano glasbo, ker ni vzorcev in ker ima hrošče/posebnosti, ki ga delajo rahlo nepredvidljivega.

Zakaj Hat Trick?

Autoboy: Ker nama je všeč in ker je igra za dva igralca, kar je nekako ustrezalo. Ljudje ponavadi obiščejo razstave v dvoje. Igra uporablja C64 bitmap grafični način (za razliko od znakovnega načina, ki ga uporablja veliko ostalih iger), ki je primeren za hekanje v smislu, da lahko prosto rišeš po zaslonu … in potem pride mašina za glajenje ledu in počisti nered za nami. :)
Goto80: Glasbeno je bila tudi dobra izbira, saj ima glasbene efekte, ki sva jih lahko uporabila za modulacijo z glasbo, ki sem jo naredil. Najprej sva želela izdelati nelinearno glasbo, a zaradi časovne stiske sem naredil linearno pesem. Torej z moduliranjem zvočnih efektov s pesmijo dobi vse skupaj bolj dinamičen pridih.

Sta dejansko uporabila C64 za predelavo igre?

Autoboy: Uporabila sva C64 za izvajanje programa in za preiskovanje njegove strukture. Potem sva uporabila zunanji zbirnik za generiranje nove kode, ki doda posebne učinke.
Goto80: Torej, ne :) Ampak glasba pa je v celoti narejena na C64, hehe.

Kaj vama je ljubše, Java ali Commodore BASIC?

Autoboy: Ker je Java je precej neuporabna za C64 hekanje, jo lahko kar hitro izključim. ;)



en komentar na “Intervju z GOTO80 in Autoboyem – švedska C64 demo scena!”

  1. Računalniški muzej » Konec letošnje sezone Pravi:

    […] muzeja, sodelovanje v okviru 18. dneva muzejev, organizacija predavanja MyCPU, sodelovanje na festivalu HAIP, predstavitev na študentski areni, […]

Komentirajte

Creative Commons License
Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija).