Poleti leta 2006 (predvsem po zaslugi gostujoče razstave slovenskih zbirateljev) smo se v Kiberpipinem računalniškem muzeju začeli pogovarjati o izdelavi lastne Galaksije. Nekaj informacij o tem računalniku si lahko preberete na Wikipediji, na galaksija.org in na old-computers.org, z emulatorjem se ukvarja Tomaž Kač, ki ima na spletni strani bogato zbirko programja za Galaksijo, v Kiberpipinem muzeju pa se je projekta lotil Tomaž � olc.

O tem, kako napreduje delo na Galaksiji (pravzaprav diplomskem delu) si lahko preberete na Tomaževem blogu; zadeva se seveda nadaljuje :)

• Prvi del
• Drugi del
• Tretji del
• Četrti del
• Peti del
• � esti del
• Sedmi del
• Osmi del
• Deveti del
• Deseti del
• Enajsti del
• Dvanajsti del
• Trinajsti del
• � tirinajsti del

V okviru projketa je v teku tudi anketa, katere rezultate lahko pričakujete konec februarja in jih bomo objavili v krajšem tekstu tudi na tej strani.

O Galaksiji je g. Lenarčič, katerega Galaksijo so si obiskovalci muzeja lahko ogledali lani marca (na obeh slikah) zapisal: Galaksija je bila plod razvoja Voje Antoniča, ki jo je (kot je sam napisal) zasnoval na dopustu v hotelski sobi. Zaslugo za njeno veliko popularnost v bivši Jugoslaviji je imel takratni časopis Galaksija. V posebni izdaji “Računari u vašoj kuči” (posebna izdaja je prerasla v časopis Računari) je bil leta 1984 objavljen članek, ki je na enostaven način v sliki in besedi predstavil izdelavo Galaksije.

Članek v reviji je naletel na izjemen odziv bralcev, po nekaterih podatkih je Galaksija prispela v preko 8000 domov. V okviru tega projekta je potrebno omeniti še eno legendarno ime – Dejan Ristanovič. Prav njemu gre zasluga za kopico člankov, ki so bili objavljeni v omenjenih in drugih revijah. Bil je tudi avtor Galaksijinega priročnika.

V okviru časopisa Galaksija je bila organizirana tudi nabava osnovnih vitalnih delov računalnika: tipkovnica, tiskano vezje in EPROM-i s programsko opremo. Vse ostale komponente se je dalo nabaviti v prosti prodaji (upori, kondenzatorji TTL logična vezja itd…). “Prosto prodajo” je potrebno razumeti pogojno, saj takrat v Jugoslaviji ni bilo specializiranih trgovin z elektronskimi komponentami oziroma so imele dokaj omejeno ponudbo. V glavnem se je takrat bolj ali manj vse nabavljalo po sistemu “šverc/komerc”.

Galaksija je doživela tudi komercialno različico, ki jo je izdeloval “Zavod za učila i nastavna sredstva” v sodelovanju z “Elektroniko inženjeringom”. Na ta način prispe v vse beograjske in mnoge druge šole. Na beograjskem valu 202 so imeli celo poseben programski blok, namenjen Galaksiji, kjer so poleg ostalega oddajali tudi njene programe. Nekaj podobnega je pri nas počel Radio � tudent za Sinclair ZX Spectrum.

Primerjalno je računalnik po zmogljivostih primerljiv s Sinclair ZX 81. Pri čemur pa ima kar nekaj prednosti: bistveno boljšo tipkovnico in v ROM2 vgrajen strojni prevajalnik, ki je bil izvrstno orodje, ki je spremenilo Galaksijo tudi v sorazmerno resno razvojno orodje za procesor Z80. Galaksija je vedno imela veliko možnosti za razširitve. Tisti, ki so jo zgradili, so jo poznali do najmanjših podrobnosti. V revijah “Računari” in “Svet kompjutera” je bilo objavljeno kar nekaj programske in strojne opreme. Galaksija je kasneje doživela tudi nekaj razširitev, ki pa niso dosegali take popularnosti, kot osnovni model.