… ali Dune II oziroma zakaj sem nehala igrati računalniške igre še preden bi se moja igračarska kariera uspela razvit v kaj bolj uspešnega. Na vse skupaj sem se spomnila, ko sem pisala novico o No-lan partiju na slo-tech. No, saj ne da bi krivila točno ta špil za svojo neuspešno kariero v gejmerstvu, ampak dejstvo je, da mi je pri tej igri šlo najslabše od vseh. � e celo pri Prince of Persia 2 z zvenečim podnaslovom “The Shadow and The Flame” mi je uspelo prilest do votline (ja, saj vem, da je to precej na začetku igre, ampak vsaj ni popolnoma na začetku in je vmes en zafrknjen skok, tek po pomolu in eno par mečevanj ter nekakšen živi pesek … nisem pa uspela letet s konjem, šment). Pa sem ga igrala manj časa. Pri Dune II mi nikoli ni bilo čisto jasno, kako “naharvsetat” čimveč začimb in kako zgradit rafinerijo, da ti je ne uničijo popolnoma in … nikoli mi ni uspelo primerne strategije ugotovit (na začetku je sicer res, da miška ni ravno delala v igrici, kar je bilo precej frustrirajoče) ampak tudi kasneje … Se pa spomnim, da me je vedno impresioniral uvod v igro, ki je bil delno “animiran” – sploh, ko so se tovornjaki peljali po puščavi, se ustavili in veter je prenašal puščavski pesek (ne morem verjet, da se tega dejansko spomnim).

Eni smo pač očitno precej netalentirani za take podvige, kot je igranje RTS špilov, ali pa špilov kar na splošno (izvzet Tetris) in smo še pravočasno dvignili roke. Če ne veste točno o čem govorim, priporočam za poskušnjo DOSBox (ki ima mimogrede za maskoto “Radnorja”, ki je “Mentat of House Harkonnen”) in Dune II. Pravzaprav bom to naredila tudi jaz, ker me zdaj firbec matra, kaj je bilo tako groznega na tej igri. A ma kdo kak recept? Mogoče mi bo pa zdej šlo bolje. (Mwahahaha;))

� ele par let kasneje sem ugotovila, da je igra narejena po predlogi knjige Dune, ali bolje cele serije knjig avtorja Franka Herberta, ki je postala ena izmed mojih najljubših sci-fi knjig. Pravzaprav, se moram popravit, najljubša sci-fi knjiga. Skenirana naslovnica na levi je naslovnica izdaje, ki jo imam. Ena izmed prvih, domnevam. O knjigi je nekaj zapisano tudi na wikipediji – naj omenim samo to, da je bila prva knjiga nagrajena z Nebula award (še istega leta, kot je izšla) ter leto za izidom še z Hugo award.

Sicer pa kar se še igre tiče, naj bi bila prva, ki je leta 1992 postavila standarde za RTS (real time strategy) žanr računalniških iger – prva te vrste pa naj bi bila Stonkers, igra spisana za ZX Spectrum.

Priporočam branje knjige – igra pa ima tudi svoj čar (zgodnjih 90tih:)).