Le redko na teh spletnih straneh objavljamo novice, povezane s trenutnim političnim oziroma gospodarskim dogajanjem. Tokrat izjemoma povzemamo novico, objavljeno na spletnih straneh VCF (Vintage Computer Festivala) – gre za dražbo, ki je mišljena kot pomoč centru ACCRC (Alameda County Computer Resource Center) v Kaliforniji, ZDA (na sliki levo: njihovo skladišče, vir slike: ACCRC). Center deluje kot neprofitna organizacija, ki se ukvarja s popravili odpisane in podarjene rabljene računalniške opreme, ki jo nato podari šolam, neprofitnim organizacijam ali socialno ogroženim posameznikom. Računalnike seveda opremijo z Linuxom in prostim programjem. Med drugim pa so nabrali tudi nekaj muzejskih eksponatov, ki so jih sedaj prisiljeni prodati. (več…)

Objavljamo članek Odprta koda skozi čas avtorja Alojzija Sinurja, ki je bil objavljen v reviji EURO<26. Članek na hitro prikaže pregled čez zgodovino Odprte Kode in pomembnejše projekte, ki so vplivali na le-to. Priporočamo branje. Članek si lahko preberete tukaj.

Od leta 2000 velja 3. december za “dan odprtih vrat kulturnih ustanov“. Na spletnih straneh Ministrstva za kulturo si lahko ogledate letošnji program dneva odprtih vrat (pdf). Razni dogodki bodo potekali po celi Sloveniji. Seveda Vas na ogled vabi tudi računalniški muzej, predvsem s trenutno začasno razstavo na temo grafične računalniške opreme (na sliki levo del razstave), vstop je seveda prost.

V galerijo so dodane slike, narejene danes med pripravami na razstavo, ki bo na ogled od ponedeljka, 1. 12. 2008 od 8.00 ure dalje v prostorih lokala Metropol (nad Kiberpipo, Kersnikova 6 v Ljubljani). Na razstavi si boste lahko ogledali:

• grafični terminal Lear Siegler ADM-3A,
• terminal IskraData z dodatnim grafičnim vmesnikom,
• grafični terminal Tektronix 4014-1 na stojalu,
• kopirno napravo (hard copy unit) Tektronix 4631,
• digitalizator Tektronix 4954 s stojalom in opremo,
• ploskovni risalnik Tektronix 4663,
• grafični mikroračunalnik Tektronix 4051.

Razstava bo predvidoma na ogled do 23. 1. 2009. Ponovno se zahvaljujemo donatorju; Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Na voljo je tudi predstavitev razstave v pdf obliki. Slike si lahko ogledate v spletni galeriji.

Kiberpipin računalniški muzej predstavlja razstavo na temo „grafična računalniška oprema v 80-ih ter 70-ih letih pri nas“, ker bo predstavljenih nekaj izmed grafičnih terminalov ter računalnikov, ki so postavili temelje današnjemu pojmovanju CAD (Computer-aided design) programske opreme. Med drugimi velja omeniti predvsem terminal Tektronix 4014, pionir Tektronixovega CRT zaslona “s spominom”, zaradi katerega je odpadla potreba po grafičnem pomnilniku. Takrat revolucionarna tehnologija je utonila v pozabo v drugi polovici 80. let, ko so grafične kartice z video pomnilnikom postale dovolj poceni in zmogljive.

Del razstave, v veliki meri v obliki slikovnega gradiva, bo posvečen projektu SICAD. Gre za slovenski programski paket, razvit na Centru za tehniški software (CETES) na Visoki tehniški šoli (VT� ) v Mariboru,namenjen računalniškemu konstruiranju in projektiranju. V okviru tega razstave dela bo na ogled tudi sistem ISKRADATA, ki so ga uporabljali v okviru SICAD projekta. Ogledate si lahko brošuro o projektu SICAD (pdf). (Slika zgoraj levo: iz omenjene brošure.)

Za podarjeno opremo (o kateri smo že pisali), ki jo je hranila Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru se zahvaljujemo predvsem računalniško informacijskemu centru fakultete.

Razstava bo na ogled vsak delavnik od 1. 12.2008 do 23. 1. 2008 med 8.00 in 23.00 uro v lokalu Metropol (nad prostori Kiberpipinega računalniškega muzeja na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani). Razstavo sva pripravila Dunja Rosina ter Martin Hribar. Vstop je seveda prost!

16. 11. 1922 je bil rojen Gene Amdahl, računalniški strokovnjak in arhitekt. Aktivno je sodeloval pri načrtovanju IBMovih sistemov IBM 704, 709 (izboljšan 704) ter 370. Po njem je poimenovan Amdahlov zakon, ki pravi, da je povečanje učinkovitosti / hitrosti omejeno z intervalom časa, v katerem je učinkovitost / hitrost nespremenjena. Lahko rečemo, da je ta zakon postavil temeljna načela paralelnega računanja (kjer predstavljajo največjo časovno obremenitev problemi, ki se jih ne da reševati paralelno). Jutri, 17. 11. pa bo minilo 38 let, odkar je Douglas Engelbart patentiral računalniško miško. Omeniti pa velja še prvo celovečerno računalniško generirano risanko – Toy Story, ki je doživela premero 22. 11. 1995, sledilo pa mu je mnogo zelo uspešnih celovečernih animiranih risank.

V okviru festivala HAIP, ki v teh dneh poteka na večih lokacijah v Ljubljani je možno videti tudi Commodorja 64 iz naše zbirke, v okviru razstave, ki je na ogled v kavarni Metropol nad prostori Kiberpipe (na sliki levo). Gre za HT Gold instalacijo dveh avtorjev GOTO80 (Anders Carlsson, glasba) in Autoboya (programiranje) oz. “igro”, ki je predelava igre Hat Trick izdane leta 1987. Goto80 je lani izdal kar 100 skladb in nastopil na 50 koncertih, med drugim je čip-glasbo (chiptune) pripeljal tudi v Izrael, bil eden od treh nominirancev za najboljšega C64 skladatelja vseh časov ter praznoval svojo deseto obletnico na C64 demo sceni. Obema smo zastavili nekaj kratkih vprašanj o njunem delu s C64.
(več…)

Pretekli teden smo v našo muzejsko zbirko prejeli Cicibane (letnike 1984 – 1988), v katerih je bila objavljena tudi računalniška rubrika. Cicibane ter še nekaj računalniške literature nam je doniral Iztok Jeras, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. S soglasjem sedanjega uredništva revije Ciciban bomo vsak petek na blogu objavili skenirano računalniško rubriko iz ene ali večih številk Cicibana. Upamo, da bo to zanimiva popestritev in dodatek k vsebinam, ki jih računalniški muzej ponuja na svoji spletni strani. Gre konec koncev za pomemben del slovenske računalniške zgodovine – kdo ve, koliko računalniških genijev se je razvilo iz začetnih prebiranj kode v Cicibanu. Na koncu bomo vse skenirane članke zbrali v galeriji. Pričakujete lahko tudi nove objave pod rubriko Retro tedna.

Morrisov črv je prvi t.i. internetni črv. V takrat še ne tako zelo širni splet ga je spustil podiplomski študent na Univerzi Cornell, Robert Tappan Morris na včerajšnji dan pred 20. leti – 2. novembra 1988. � lo je za eksperimentalni program, ki se je sam delil in sam razpošiljal naprej. Odločil se je, da bo črva “spustil” z MIT (zanimivo je, da je gospod danes profesor na omenjeni univerzi), da bi prikril dejstvo, da je črv prišel z njegove takratne univerze. Kmalu je postalo jasno, da se črv širi hitreje, kot je pričakoval (zaradi napake v programu). Po celi severni Ameriki so se zato kaj kmalu pojavile težave – Morris je poslal anonimno pismo s Harvarda, kako črva onesposobiti in mu onemogočiti širjenje, a je bilo že prepozno. Okuženi so bili mnogi vojaški sistemi in univerze, ekonomska škoda pa posledično ogromna.

Črv je izkoristil varnostno luknjo v razhroščevalnem načinu Unix programa sendmail – ta je tekel na nekem sistemu ter čakal drug sistem, da se bo povezal ter predal email in luknjo v enem izmed daemonov (fingerd).

Na sliki zgoraj: Robert Tappan Morris. Vir slike: http://www.computerworld.com.

Veliko časa in truda je bilo v tem času seveda vloženega v ugotavljanje, kako črva onesposobiti. Večim je to uspelo, a je bila težava v širjenju teh informacij – saj je bila večina spletnih strani nedosegljivih.

Po nekaj dneh so se stvari normalizirale in pri iskanju krivca je pomagal predvsem članek objavljen na naslovnici časopisa The New York Times z naslovom ‘‘Author of Computer ’Virus’ Is Son of U. S. Electronic Security Expert,’’ objavljen 5. novembra 1988.

Robert T. Morris je bil obsojen na tri leta pogojne, več sto ur opravljanja javnih del ter kazen 10.000$ in tako postal prvi, ki je bil obtožen na podlagi The computer Fraud and Abuse Act. Danes pa je, kot že rečeno, profesor na prestižni univerzi MIT.

In še nekaj zanimivega čtiva na to temo: The Internet Worm Incident, Eugene H. Spafford (pdf).

Razstavo 30 let x86 arhitekture, ki smo jo pripravili v Kiberpipinem računalniškem muzeju meseca maja in je bila postavljena na ogled tudi na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, si bo v prihodnjih 14 dneh mogoče ogledati v Postojni. Danes smo jo postavili v Mladinskem centru Postojna (http://www.mcp.si/). Nekaj slik postavitve razstave v Postojni si lahko ogledate v spletni galeriji.