Reklama iz revije Monitor, letnik 1994, številka 11. Preko 30 milijonov uporabnikov omrežja Internet, se danes zdi smešno malo, še posebno v primerjavi s podatki, ki jih navajajo na Internet World Stats. Klik na sliko za ogled večje slike.
Slika dela notranjosti enega izmed najbolj zloglasnih računalnikov osemdesetih let. Kdo ugane, katerega? :)
Prihodnost od nekdaj buri človeško domišlijo, to pa je še bolj vzpodbudil izredno hiter razvoj tehnologije in predvsem računalništva v prejšnjem stoletju. Zato bomo v rubriko “retro tedna” uvrstili tudi članke, ki se ukvarjajo z napovedovanjem tehnologije prihodnosti. Spodaj objavljeni članek je iz legendarne poljudno znanstvene revije Galaksija, letnik 1972, številka 3. Revija Galaksija je predvsem poznana po posebni izdaji Računari u vašoj kući, kjer so bili objavljeni načrti za izdelavo domačega računalnika Galaksija (ponovno jo je pri nas izdelal Tomaž � olc).
Na spletni strani backuphistory.com najdemo dokaj natančen opis razvoja shranjevalnih medijev oziroma časovni pregled uporabe le-teh v smislu shranjevanja varnostnih kopij.
Spodaj na sliki: časovni prikaz razvoja tehnologij za shranjevanje podatkov (morda najbolj zanimivo, kar opazimo že na prvi pogled je, da se razen luknjanih kartic – ki so milo rečeno nepraktične – še danes vse uporabljajo). Vir slike: http://www.backuphistory.com/.
Kako pa do domače varnostne kopije (ali po domače backupa) “večje” količine podatkov? :)
Kdo pravi, da je golf šport zelenih livad in kdo pravi, da je Nintendo Wii Sports nekaj idejno povsem novega?
Revija Življenje in Tehnika, rubrika Svet znanosti in tehnike, številka 11, letnik 1968.
Članek na portalu Gizmodo: Lego brick timeline: 50 years of building frenzy and curiosities.
Vir slike: http://gizmodo.com/
Po vzoru spletne strani Vintage computing and gaming sem se odločila, da tudi na muzejskem blogu začnemo vsak teden objavljati tako in drugače zanimive ali nehote zabavne skenirane reklame, članke in slike iz poljudno-znanstvene literature iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja – povezane z zgodovino računalništva ali tehniko iz naših krajev, torej bivše Jugoslavije (revije Galaksija, Svet kompjutera, Računari, Moj Mikro, Monitor, Bit, …). V zadnjih mesecih smo namreč dobili kar nekaj nove literature v muzejsko knjižnico, ideja o digitalizaciji zanimivejše literature pa obstaja že dlje časa.
Prvi retro tedna je pred vami: kar v sklopu še ta teden trajajoče razstave Prvi slovenski računalniki. Velika zmogljivost “malega” mikroračunalnika :)) – reklama iz revije Moj Mikro, letnik 1984.
Nekaj deset let nazaj so imeli študentje Univerze v Ljubljani bojda kar nekaj težav pri oddajanju seminarjev, ki so vključevali programiranje. Težav, ki si jih študentje danes (v takoimenovani informacijski dobi) težko predstavljamo. Problemi takratnih programerjev so vključevali pisanje programa na list, prepisovanje le-tega na luknjane kartice (česar seveda niso mogli storiti doma), operaterje v kleti, kjer se je nahajal računalniški monstrum, ki niso nujno imeli časa za take malenkosti in navsezadnje ne-preveč-uporabniku-prijazen debugging (rezultat “prevajanja programa” je bil bojda listek s priimkom študenta in napisom dela / ne dela).
Oni pa bi si v tistem času težko zamislili težave, ki danes – vsled njihovega pridnega dela – pestijo nas. Uporabnike mladih (samovšečnih “humanity toward others” – pha!) operacijskih sistemov, starih reci in piši 3 leta. (Tukaj seveda ne štejem let, ki jih je štel Debian do tistega usodnega forka.)
Tole odzvanja v glavi, ko že n-tič poskušam mount -t ext3 /dev/hda1 /mnt:
P.S. Gospod profesor, Ubuntu je pojedel mojo seminarsko nalogo najbrz ne deluje?
Ste prepričani, da so se računalniki in fotoaparati povezali šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja? Pravzaprav šele s prihodom digitalnih fotoaparatov? Ste res prepričani? :).
P.S. Morda se bo celo tu znašla kdaj kakšna slika, posneta s tem muzejskim zrcalno-refleksnim fotoaparatom, ki letos šteje že 30 let.
Vir: http://www.vintagecomputing.com/
Reklama za robota RB5X, objavljena v reviji Popular Computing decembra 1983. Mimogrede, bojda ga lahko kupite še danes, v malo prenovljeni obliki :).