Meseca junija, daljnega leta 1977 je podjetje Apple Inc. predstavilo racunalnik Apple II, naslednika legendarnega racunalnika Apple I (katerega uspeh je omogocil nadaljnji razvoj racunalniške opreme Apple). Pravzaprav je bil Apple II prvi popolnoma sestavljen racunalnik na sveže ustanovljenega podjetja Apple Computer (Steve Jobs ter Steve Wozniak sta podjetje ustanovila leta 1976). Kupci racunalnika Apple I so morali namrec racunalniškemu drobovju sami dodati vsaj tipkovnico in napajalnik.

Uspešnost Apple II dokazuje že dejstvo, da so jih izdelovali od 77. leta vse tja do zgodnjih 90tih let. V obdobju skoraj 15ih let se je pojavilo kar nekaj izboljšanih verzij originalnega racunalnika, med drugim tudi Apple IIe, ki smo ga v zbirko pridobili na festivalu VCFE. Vseh racunalnikov Apple II je bilo, ce gre verjeti podatkom na wikipediji, prodanih vec kot 5 miljonov.

V povezavi s to obletnico si bomo malce natancneje pogledali Apple IIe osebni racunalnik, ki je del zbirke Kiberpipinega racunalniškega muzeja. Res je sicer, da je dobrih 5 let mlajši od originala, vendar originalnega Appla II pri nas (žal) ni za dobiti. (Na sliki levo zgoraj Apple II, vir: wikipedia).

Izgled ohišja Apple IIe ni bistveno drugacen od originala Apple II (ki je konec 70tih veljal za enega izmed najlepših, kakopak). IIe so izdelovali in prodajali z minimalnimi spremembami kar 11 let.

IIe je tretji v seriji Apple II racunalnikov. Dodani “e” je oznaka za “enhanced”, torej izboljšan. Vanj so namrec vgradili precej dodatkov, ki so bili poprej mogoci le kot dodatki in razširitvene kartice drugih proizvajalcev.

Kar nekaj sprememb je doletelo tudi tipkovnico, s katero je moc vnašati vse ASCII znake. Dobila je tipki Del in Tab ter smerne tipke in tipki s polnim in praznim jabolkom na obeh straneh preslednice. Tipko za resetiranje so premaknili na varno h robu. Na njej tudi ni najti tipke REPT, saj od te razlicice naprej vse pritisnjene tipke ponavljajo znake.
Zanimivo je, da sta za slepo tipkanje oznaceni crki D in K (bolj pogosti sta F in J na QWERTY tipkovnicah).

Novost je bil 9 polni D prikljucek za igralno palico oz. podoben vmesnik na zadnji strani. Pri prejšnjih razlicicah ga je bilo treba priklopiti neposredno na maticno plošco.
Spremenili so tudi zadnjo stran, in z standardnimi luknjami za D-sub konektorje olajšali vgradnjo razširitvenih kartic in drugih dodatkov (luknje so bile pokrite s plasticnimi pokrovcki, ki pa jih naš najbrž že kar lep cas nima vec).

Optimizacija maticne plošce in zmanjšanje števila cipov z 120 na 31 z združevanjem vecih serijskih cipov v namenska integrirana vezja je prinesla poleg znižanja proizvodnih stroškov in manj segrevanja tudi dosti vec prostora na sami osnovni plošci.
Dodali so tudi 11-pinski prikljucek za zunanjo numericno tipkovnico.

Racunalnik poganja procesor MOS 6502, ki je dobro služil že v predhodniku Apple I in Commodore PET, potem pa še v Atarijevih hišnih racunalnikih, BBC Micru ter tudi Atarijevih in Nintendovih igralnih konzolah (bil je tudi glavni procesor v Commodore 1541 disketni enoti, sam C64 pa je imel njegovega naslednika, 6510).
Zasnovala ga je ekipa, ki je pri Motoroli delala na procesorju 6800. Po masovnem odhodu iz Motorole so najprej dali na trg 6501, ki je bil združljiv z 6800, po tožbi Motorole pa so ga umaknili in zamenjali z 6502, ki je bil spremenjen do te mere, da Motorola ni vec povzrocala težav. 6502 je 8-bitni procesor s 16-bitnim vodilom. Tiktakal je pri 1.023 MHz a bil kljub temu hitrejši od sodobnikov, ki so imeli višji takt. Najpomembnejša pri njem pa je bila cena, saj je leta 1975 stal le $25, medtem ko so bili konkurencni Motorolini in Intelovi procesorji sedemkrat dražji.

Apple IIe je prišel iz tovarne z 64KB pomnilnika. V posebno “Auxiliary” režo, pa je bilo mogoce vstaviti kartico z dodatnim pomnilnikom, in kolicino le tega tako povecati na zavidljiv MB.

Kot operacijski sistem je bil v romu naložen ProDOS. Ta je leta 1983 nasledil zastarani Applov DOS, odpravil veliko pomanjkljivosti predhodnikov in prinesel novosti kot so naprimer poddirektoriji.

Racunalnik s kodnim imenom ‘Diane’ oz. LCA (Low Cost Apple) so nehali proizvajati leta 1993.

� e nekaj slik, vec pa jih je na voljo v galeriji: