Feritno jedro lahko shrani informacijo nič ali ena na ta način, da ga s tokovnim impulzom v vodniku W premagnetimo v eno ali drugo remanentno stanje (B+, B-). Zaradi pravokotne histerezne zanke feritnega materiala, ostane le ta v prvotnem stanju pri tokovnem impulzu, ki povzroči magnetno poljsko jakost manjšo od Hm.

V pomnilniku realiziranemu s feritnimi jedri, so ta razvrščena v mrežo, ki sestavlja eno ravnino. Več ravnin se zloži eno na drugo v blok. � tevilo jeder v eni ravnini določa število besed, število ravnin pa dolžino besede.

Vir slik: Elektronski računalniki, več avtorjev, Elektrotehniška zveza slovenije, Ljubljana 1971