Arhiv novic:

Glavni pomnilnik

V za─Źetku (okoli leta 1946) so se za realizacijo pomnilnika uporabljale t.i. Williamsove pomnilni┼íke cevi, vendar so bile zelo nezanesljive. IBM 701 je primer ra─Źunalni┼íkega sistema, ki je uporabljal tak pomnilnik. S─Źasoma so postajale vedno bolj in bolj nezanesljive.

univacV primerjavi z elektronkami je bil “delay line memory” po─Źasnej┼íi, a bolj zanesljiv, poleg tega pa se njegova zanesljivost s─Źasoma ni poslab┼íala. Zato je bil v zgodnjih 50-tih letih prej┼ínjega stoletja precej popularen, kljub po─Źasnosti, te┼żi ter uporabi nevarnih snovi (┼żivega srebra). Na sliki levo: spomin iz UNIVACa, slikan v Tehni─Źnem muzeju v Muenchnu.

Magnetna jedra so se pojavila po zaslugi dveh iznajditeljev, A. Wanga in F.W.Vieha, ki sta vsak zase za─Źela poskuse z jedri za ra─Źunalni┼íki pomnilnik v 40tih letih. Nadaljni razvoj so opravili drugi – Tehnolo┼íki institut v Massachusettsu, RCA in IBM. V petdesetih in ┼íestdesetih letih so se jedra zelo pomanj┼íala in omogo─Źila hitre pomnilnike. Proti koncu 50-tih let prej┼ínjega stoletja so velike tovarne ┼że proizvajale feritne pomnilnike. Ker so uporabljali poceni delovno silo ter proizvajali vedno ve─Źje koli─Źine, se je cena spustila tako nizko, da je proti koncu 60tih let postal feritni pomnilnik vse uspe┼ínej┼íi. ┼Że feritni pomnilnik je bil pravzaprav RAM (random access memory), ─Źeprav danes to kratico uporabljamo skoraj kot sinonim za pomnilnike realizirane z integriranim vezjem.

V 70tih letih je feritne pomnilnike zamenjal ─Źip – polprevodni┼íki pomnilnik.

V zbirki si lahko ogledate, kako je izgledal:


Creative Commons License
Vsebina te spletne strani je za┼í─Źitena z licenco
Creative Commons (Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija).