Digital Data Storage (DDS) je format za shranjevanje podatkov na magnetni trak, ki je nastal z Digital Audio Tape (DAT) tehnologije, ki je bila prvotno narejena za snemanje zvoka v CD kvaliteti. V letu 1989 sta Sony in Hewlett Packard določila DDS format za shranjevanje podatkov z DAT kasetami. Trakove, ki ustrezajo začetnemu DDS formatu lahko »predvajamo« tako z DAT kot z DDS tračnimi enotami. DDS uporablja trak širine 3.8mm. Najprej je bil trak dolg 60 ali 90 metrov, napredek v tehnologiji materialov pa je omogočil precej večjo dolžino v naslednjih različicah. DDS tračna enota uporablja za snemanje enak proces kot videorekorder. Pričakovana življenjska doba takega zapisa je najmanj 10 let.

Vir:wikipeida.org