Vsake toliko časa se je treba nagraditi s kako otročjo zadevo, kot je omiljena čokolada v obliki jajca (genialna pogruntavščina, vsekakor treba priznati, na tržišču tekmuje z ostalimi sladkarijami že 35 let – če verjamemo letnici na wikipediji). Tokrat sem dobila kot igračo nekega (potencialno zlobnega?) robota. Na priloženi sliki strelja.

Beseda robot je našla pot na ta svet preko peresa Karla Čapka, češkega pisatelja (v igri R.U.R.). Danes se jo uporablja vse prepogosto in sama definicija se je zgubila nekje v poplavi popularnih filmskih likov, računalniških izrazov in igrač. SSKJ pravi, da je robot: (več…)

V Delu je bila včeraj, 22. marca 2007 na zadnji strani (str.24) pod rubriko Svet so ljudje objavljena spodnja novica (o fortranu pa smo že pisali):

Hvala Urška! :)

V prvem tednu meseca aprila organiziramo dve predavanji na temo superračunalnikov. Predaval bo Dr. John G. Zabolitzky.

• Predavanje z naslovom Large-Scale Scientific Computing: 1946 – 2006 bo potekalo v ponedeljek 2. 4. ob 19:00 uri v Kiberpipi na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani,
• predavanje Pipelined Vector Processing and Scientific Computation pa na Institutu Jozef Stefan v Veliki predavalnici v torek 3. 4. ob 13:00 uri v okviru Solomonovih seminarjev.

Udeležba na predavanjih je brezplačna. Obe predavanji bosta potekali v angleščini.

Več informacij o predavanjih

Tale novica v današnjem Delu je vsekakor zbudila moje zanimanje. Redko zasledim (res pa je, da ne berem matematičnih revij in podobnih časopisov) kaj takega, poleg naravnih katastrof, vojnih in podobno groznih “novic” v dnevnem časopisju. Zanimivo, da je zadeva odmevna, ker sem prepričana, da tole ni osamljen primer. Ker vem, da obeh bralcev matematika ne zanima tako strašno ne bom preveč dolgovezna (priznam, sem tudi jaz preklinjala grupe, kolobarje in podobno … :)), ampak bom samo podala par povezav:

• MIT
• BBC News
• NewScientist
• Wikipedija o E₈

Ja, če bi disk kupovali pred 27 leti. Na sliki levo povzeti iz tega članka na Vintage computing and gaming je reklama za trdi disk, še ne winchester (samo z magnetnimi koluti in brez bralno pisalnih glav) za 4495 $ (mali tisk), kar v današnji valuti znese dobrih 11 000 $, kar je približno 8000 €. Če še malce približno poračunamo (privzamemo, da je 1GB == 1000 MB), je cena za 1 MB torej 800 €, za 1GB 800 000 € in za 250 GB 200 000 000 €. Približno seveda, ampak pri taki ceni se ne sekiramo za miljonček gor ali dol. Danes stane nek povprečen disk s kapaciteto 250 GB približno 80 €. Po tej primerjavi se cena SSD, sploh glede na velike prednosti, ki jih tehnologija prinaša, ne zdi tako strašna. 1660 € za 32 GB, mala malca. :)

Med brskanjem po širnem spletu sem naletela tudi na tole zanimivo spletno stran – Cost of hard drive space, kjer so zbrane cene od leta 1956 do 2004. Nekaj malega o zgodovini magnetnega diskovja pa se najde tudi na muzejski spletni strani.

P.S. Sigurno je kje kaka napaka pri računanju … :)

Pinball fantasies, najbolj zaželjena igra meseca januarja, v zadnjem času zgublja na lestvici popularnosti. Vsaj v muzeju. Dyna Blaster (špil s šestnajstletno tradicijo) na velikem platnu je marca vsekakor in! :)

Letos je osmi marec še posebno odmeven in nekako ne gre, da bi ga ignorirala. Podatki na spletni strani statističnega urada sicer niso najbolj vzpodbudni, ampak strašno katastrofalni pa tudi ne. Malo popravkov, pa bo. Zanimivo je večje število višje izobraženih žensk – ta delež vsekakor ne vključuje naravoslovnih študijev. Vsaj v Sloveniji. Nesmiselno bi bilo zato kriviti diskriminacijo takšne ali drugačne vrste, po mojem skromnem mnenju gre preprosto za to, da ženske populacije določeni študiji ne zanimajo. Pa tako obetavno je kazalo … :)

Slika levo skopirana iz arhiva Historic computer images, slika desno pa iz wikipedije – prikazuje del ENIACa in Jean Bartik ter Frances Spence, dve izmed šestih programerk ENIACa.

O tem predavanju smo že pisali, prav tako o slikovnem gradivu na to temo, sedaj pa dodajamo še, da je na spletni strani Pipinih odprtih teminov objavljeno predavanje v pdf obliki (700KB).

Včeraj nam je Luka Birsa, za kar se mu najlepše zahvaljujemo, prinesel eno izmed najmočnejših 3D mašin iz začetka devetdesetih let, SGI IRSI Indigo R4000. Zraven smo dobili še obvezno opremo: monitor, tipkovnico ter miško. Računalniku je sicer odmrla baterija, a smo jo uspešno zamenjali, trenutno pa poteka akcija kako pridobiti ustrezna gesla (kot naprimer root). V prihodnosti lahko pričakujete delujočega v muzeju, ko bomo našli prostor zanj. Na sliki levo je procesor, ostale slike tega računalnika pa si lahko ogeldate v galeriji.

Cray-I je bil izredno uspešen superračunalnik s konca sedemdesetih ter začetka osemdesetih let – za marsikaterega “prvi pravi” superračunalnik, četudi anekdote pravijo, da njegov idejni oče, izumitelj Seymour Cray te besede nikoli ni uporabljal. Več o samem računalniku si lahko preberete na wikipediji. Na sliki levo je Cray-I iz Deutsches museuma, letnik 1983.

Zgodba o superračunalniku Cray-I se je začela že leta 1972, ko je Cray zapustil CDC (Control Data Corporation) in ustanovil svoje lastno podjetje, Cray Research. Po več letih dela na projektu in več mesecih sestavljanja (za vsak računalnik so porabili par mesecev, da so ga večinoma ročno sestavili) so leta 1976 poslali oziroma posodili prvi izdelani primerek laboratoriju (z zloveščim imenom zaradi projekta Manhattan) Los Alamos.

(več…)