Danes smo našo že tako relativno obsežno zbirko SGI računalnikov razširili še s tremi novimi, ki smo jih rešili pred ekološko razgradnjo. Zahvala za to gre asist. Mihu Moškonu s Fakultete za računalništvo in informatiko in Mitarju, ki je pomagal pri prevzemu SGI Indigo, Indigo2 ter SGI Octane (neposredni naslednik Indigo2 serije).

(več…)

Že na samem začetku letošnje sezone je bil obljubljen PDP 11/44, eden od dveh, ki sta svojčas skrbela za elektrifikacijo Primorske. Podarilo nam ga je podjetje Elektro Primorska. Veliko ohišje v katerem je računalnik, že lep čas stoji v muzeju, včeraj pa smo ga prvič vklopili. Za to gre zahvala predvsem g. Jožetu Stepanu, ki nam radodarno pomaga s svojimi izkušnjami; prinesel nam je tudi zajetno dokumentacijo za PDP 11/44 in njegovo periferno opremo (ki je zaenkrat žal še nimamo), včeraj pa nas je razveselil še z Digitalovim VT320 terminalom. (VT320 Pocket service guide; pdf datoteka)

(več…)

V zadnjem času se zbirka Kiberpipinega računalniškega muzeja občutno povečuje. Tokrat smo na IJS prevzeli nekaj računalnikov: med drugim nam popolnoma neznan eksponat (na videz izgleda kot nekakšen video terminal) Nuclear Data 66, 2 računalnika SGI Indy (nepopolna) in Commodore 8250 dvojno disketno enoto. Od Akademske in raziskovalne mreže Slovenije pa smo prejeli škatlo SCSI diskovja. Vsem donatorjem se lepo zahvaljujemo, bralce pa na tem mestu naprošamo, v kolikor bi imeli kakršnekoli informacije v zvezi z Nuclear Data 66, da nam to sporočijo preko elektronske pošte.

Kot smo obljubili že meseca julija, smo danes uspešno opravili celoten popis muzejske zbirke (računalnike in zaenkrat le del periferne opreme). V bazo podatkov smo vpisali vse pomembne podatke o eksponatih in računalnikih, ki jih zaradi prostorske stiske v okviru stalne razstave ni mogoče videti. Vsak eksponat smo tudi fotografirali, saj v prihodnje nameravamo obiskovalcem spletne strani ponuditi vpogled v celotno zbirko preko “virtualnega muzeja“. Kako je akcija potekala si lahko ogledate v Kiberpipini spletni galeriji, spodaj na desni sliki pa je sneak-preview baze podatkov.

Včeraj sva se Martin in Dunja odpravila do podjetja Hella Lux Slovenija, kjer so že pred časom odpisali več delovnih postaj. V imenu muzeja sva prevzela:

• IBM RS/600 Model 140
• 3x Control Data Cyber 910-470 (pravzaprav gre za SGI Iris 4D/25, saj je podjetje Control Data – kot preprodajalec SGI opreme – označilo določene izdelke s svojimi oznakami)
• 2x SGI Indigo2

z vso pripadajočo opremo. V prihodnjem letu lahko pričakujete razstavo delovnih postaj, kjer bo mogoče preizkusiti tudi zgoraj omenjene računalnike, do takrat pa bodo po vsej verjetnosti (zaradi prostorske stiske) dostopni le preko širnega spleta.

Podjetju Hella Lux Slovenija ter g. Poljancu se na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo.

Včeraj ob 22.00 se je zaključil tretji tradicionalni No-lan party. Vse je potekalo po planu, razen podaljšanega turnirja v igri Dyna Blaster, zaradi katerega smo se odločili, da odigramo 10 minutno igro Prehistorika 2 le prijateljsko. Za Dyna Blaster je bilo prijavljenih kar 17 od skupno 21 tekmovalcev, ki so pogumno prenašali poraze (nobene uničene tipkovnice ali monitorja) in/ali se veselili zmag. Tekme je zbrano spremljala publika, navijali pa so tudi štirinožni prijatelji. Na našem wireless RGB displayu so se izpisovali vmesni rezultati, potek tekmovanja pa je pošteno vodila in nadzirala sodnica Urška. V finalnem dvoboju sta se pomerila Marko in Primož. Skupni zmagovalec v igri Dyna Blaster je (po krvavi bitki z Markom na 5 zmag) postal Primož in si s tem prislužil glavno nagrado ter pokal za prvo mesto. Podelili smo nagradi in pokala še drugo in tretje uvrščenemu (Marku in Aljažu) ter priznanja vsem sodelujočim.

Slike z dogodka si lahko ogledate v muzejski spletni galeriji.

Pa še to: naslednji No-lan party lahko pričakujete v mesecu decembru.

Na tretji tradicionalni No-lan party sta se po vaših željah (anketa na Slo-techu ter Kiberpipini spletni strani) v tekmovalni del uvrstili igri Dyna Blaster in Prehistorik 2. Prijave pobiramo na muzej at kiberpipa.org (Subject: Prijava na No-lan party). Vsak tekmovalec se lahko prijavi za eno izmed izbranih iger.

Program dogodka:

• uradni pričetek dogodka 18. 10. 2007 ob 18:00 v Kiberpipi
• od 18:00 do 19:00 še zadnje pobiranje prijav za tekmovalni del
• ob 19:00 začetek tekmovanja
• konec tekmovanja do 20:30
• zasedanje komisije, ki bo glede na rezultate razglasila zmagovalce
• ob 21:00 podelitev nagrad in pokalov najboljšim ter priznanj vsem sodelujočim
• do 22:00 ure žur ob glasbi, ki bo jo celoten čas dogodka vrtel Pero Fotar

Pravila igre:

Dyna Blaster: igralo se bo 1:1; glede na število prijavljenih bomo določili, ali se bo igralo na 2 zmagi ali več; igralo pa se bo [smrtna glava] mode (glej spodaj desno sliko) – ne normal mode. Finalista bosta igrala na 5 zmag.
Prehistorik 2: glede na število prijavljenih bomo določili časovni interval igranja. Zmagovalec je tisti, ki prileze v čim višjo sobo – v kolikor bo takih več, se bodo štele točke.

V četrtek, 18. 10. 2007 bo v popoldanskem času (od 18ih naprej) v Kiberpipi potekal že tretji tradicionalni No-lan party. No-lan party je družaben dogodek za vse “gejmerske” generacije, kjer se lahko prijavljeni tekmovalci pomerijo v izbranih legendarnih računalniških igrah in se potegujejo za retro-muzejske nagrade. Tokrat so v ožjem izboru igre:

• Tetris (1986),
• Dyna Blaster (1991),
• Prehistorik 2 (1993) in
• Micro Machines (1994).

Za svojo najljubšo igro (izmed izbranih, seveda) lahko glasujete na Kiberpipini spletni strani in na Slo-techu. Prijave bomo začeli zbirati pet dni pred samim dogodkom, ko bo znano, katere igre se bodo uvrstile v tekmovalni del.
V netekmovalnem delu dogodka se bodo lahko tudi obiskovalci pomerili v legendarnih računalniških igrah – na velikem platnu. Kako smo se imeli na preteklih dveh No-lan partyjih si lahko ogledate tukaj.

Včeraj se je del ekipe Kiberpipinega računalniškega muzeja odpravil na Reko na otvoritev retro računalniškega kluba PEEK&POKE. Proti pričakovanjem nas je pričakala truma ljudi, ki so prišli na uradno otvoritev, med drugim tudi člani mestnega sveta Reke oziroma županove pisarne ter ljudje, ki so veliko pripomogli k razvoju hrvaške informatike (med njimi Miroslav Kocijan, glavni razvojni inženir pri projektu Orao). Retro računalniški klub, kot so ga poimenovali (ne muzej), je lociran v samem centru Reke na ulici Ivana Grohovca v starejši zgradbi in obsega približno 300 m². Ker so šele dan pred otvoritvijo uspeli postaviti eksponate, so manjkali opisi in primernejša ureditev, a smo bili nad celotnim dogodkom in prostorom prijetno presenečeni. V prihodnje načrtujemo kakšen skupni projekt z retro centrom na Reki. Kako je vse skupaj potekalo, pa si lahko ogledate v galeriji.

22. 9. 2007 ob 20:00 se na Reki odpira retro računalniški center Peek&Poke. Več informacij o vsem skupaj je na voljo v objavi za medije (pdf datoteka) ter v uradnem vabilu. Oba dokumenta sta v hrvaščini. V primeru, da se bo del ekipe Kiberpipinega računalniškega muzeja udeležil dogodka, lahko pričakujete objavo reportaže na teh straneh v začetku prihodnjega tedna.