Dva članka z istim naslov, ista revija in 21 let in pol časovne razlike. Elektrika iz morskih valov, revije ŽiT, junij 1975, str. 540 ter 541 in članek z istim naslovom, ŽiT, januar 2007, str. 9. Zagotovo to ni osamljen primer, kot pravijo, zgodovina se ponavlja. ;)

10 Things You Can Do This Earth Day (and Every Day)
P.S. Ne vrzite svojega starega računalnika v prvi grm, ki ga zagledate, raje ga prinesite v muzej :)

O računalnikih in filmski industriji smo nekaj že zapisali. Brez fizike bi šlo računalništvu bolj slabo – očitno pa fizika in filmska industrija ne hodita z roko v roki. V tekoči številki Vikend magazina, priloge Dela, je pod rubriko recenzije: kino tudi kritika filma Sončna svetloba (Sunshine), za katerega poleg ocene 4/5 piše tudi, citiram: … ki se brezskrbno spogleduje z velikimi klasiki, kot sta Kubrickova Odiseja v vesolju 2001 … in Film je znanstveno poučen, slikovno presunljiv in psihološko dodelan; …. Seveda sem se spomnila na nedavni Tomažev zapis o tem filmu. Holivudu gredo te sci-fi naredimo skladno-s-fizikalnimi-zakoni ali pa vsaj čim-bolj-realno zelo slabo, če takemu filmu pripisujemo podobnost z Odisejo ali pa ga imamo skoraj za dokumentarni film o vesolju :)

(več…)

Vsake toliko časa se je treba nagraditi s kako otročjo zadevo, kot je omiljena čokolada v obliki jajca (genialna pogruntavščina, vsekakor treba priznati, na tržišču tekmuje z ostalimi sladkarijami že 35 let – če verjamemo letnici na wikipediji). Tokrat sem dobila kot igračo nekega (potencialno zlobnega?) robota. Na priloženi sliki strelja.

Beseda robot je našla pot na ta svet preko peresa Karla Čapka, češkega pisatelja (v igri R.U.R.). Danes se jo uporablja vse prepogosto in sama definicija se je zgubila nekje v poplavi popularnih filmskih likov, računalniških izrazov in igrač. SSKJ pravi, da je robot: (več…)

V Delu je bila včeraj, 22. marca 2007 na zadnji strani (str.24) pod rubriko Svet so ljudje objavljena spodnja novica (o fortranu pa smo že pisali):

Hvala Urška! :)

Tale novica v današnjem Delu je vsekakor zbudila moje zanimanje. Redko zasledim (res pa je, da ne berem matematičnih revij in podobnih časopisov) kaj takega, poleg naravnih katastrof, vojnih in podobno groznih “novic” v dnevnem časopisju. Zanimivo, da je zadeva odmevna, ker sem prepričana, da tole ni osamljen primer. Ker vem, da obeh bralcev matematika ne zanima tako strašno ne bom preveč dolgovezna (priznam, sem tudi jaz preklinjala grupe, kolobarje in podobno … :)), ampak bom samo podala par povezav:

• MIT
• BBC News
• NewScientist
• Wikipedija o E₈

Ja, če bi disk kupovali pred 27 leti. Na sliki levo povzeti iz tega članka na Vintage computing and gaming je reklama za trdi disk, še ne winchester (samo z magnetnimi koluti in brez bralno pisalnih glav) za 4495 $ (mali tisk), kar v današnji valuti znese dobrih 11 000 $, kar je približno 8000 €. Če še malce približno poračunamo (privzamemo, da je 1GB == 1000 MB), je cena za 1 MB torej 800 €, za 1GB 800 000 € in za 250 GB 200 000 000 €. Približno seveda, ampak pri taki ceni se ne sekiramo za miljonček gor ali dol. Danes stane nek povprečen disk s kapaciteto 250 GB približno 80 €. Po tej primerjavi se cena SSD, sploh glede na velike prednosti, ki jih tehnologija prinaša, ne zdi tako strašna. 1660 € za 32 GB, mala malca. :)

Med brskanjem po širnem spletu sem naletela tudi na tole zanimivo spletno stran – Cost of hard drive space, kjer so zbrane cene od leta 1956 do 2004. Nekaj malega o zgodovini magnetnega diskovja pa se najde tudi na muzejski spletni strani.

P.S. Sigurno je kje kaka napaka pri računanju … :)

Pinball fantasies, najbolj zaželjena igra meseca januarja, v zadnjem času zgublja na lestvici popularnosti. Vsaj v muzeju. Dyna Blaster (špil s šestnajstletno tradicijo) na velikem platnu je marca vsekakor in! :)

Letos je osmi marec še posebno odmeven in nekako ne gre, da bi ga ignorirala. Podatki na spletni strani statističnega urada sicer niso najbolj vzpodbudni, ampak strašno katastrofalni pa tudi ne. Malo popravkov, pa bo. Zanimivo je večje število višje izobraženih žensk – ta delež vsekakor ne vključuje naravoslovnih študijev. Vsaj v Sloveniji. Nesmiselno bi bilo zato kriviti diskriminacijo takšne ali drugačne vrste, po mojem skromnem mnenju gre preprosto za to, da ženske populacije določeni študiji ne zanimajo. Pa tako obetavno je kazalo … :)

Slika levo skopirana iz arhiva Historic computer images, slika desno pa iz wikipedije – prikazuje del ENIACa in Jean Bartik ter Frances Spence, dve izmed šestih programerk ENIACa.

(Ja, na novo pridobljenega muzejskega eksponata, neke vrste elektronskega pisalnega stroja in nevemokajševsetočno “domače” izdelave:))