Kdo pravi, da je golf šport zelenih livad in kdo pravi, da je Nintendo Wii Sports nekaj idejno povsem novega?
Revija Življenje in Tehnika, rubrika Svet znanosti in tehnike, številka 11, letnik 1968.

Članek na portalu Gizmodo: Lego brick timeline: 50 years of building frenzy and curiosities.

Vir slike: http://gizmodo.com/

Pred tedni je s pokom in dimom, kot lani njegov predhodnik, Plus, odšel med nedelujoče eksponate Macintosh SE.
Pokvarila se je elektronika, ki skrbi za prikaz slike na monitorju. Rezultat je bila pretežno črna slika, z nekaj belimi lisami na sredini, iz katerih je bilo z veliko domišljije moč razbrati namizje in ikone.
Po navodilih na strani Repair Mac, smo za krivca obdolžili bipolarni elektrolitski 3.9uF kondezator pred odklonsko tuljavo. Prav tako je bil počen spoj med tiskanim vezjem in konektorjem tuljave. Popravilo slednjega je bilo enostavno, kondenzator pa se je izkazal za malo trši oreh. Takega, kot je originalen namreč ni bilo moč dobiti (3.9uF ni najbolj standardna vrednost), zato ga je bilo treba nadomestiti s približkom. Najprej so bili to trije kondenzatorji.
Računalnik se je zagnal, slika je bila, čeprav malo razpotegnjena, berljiva. Par minut, potem pa je počilo in se pokadilo. Ostala sta dva kondenzatorja, vezana zaporedno imata skupno kapacitivnost okoli 3.5uF (lahko bi ju nadomestili z standardnim 3.3 ali 4.7uF). Ekran deluje, slika je normalna, le kondenzatorja rahlo grejeta. Upamo, da bo pri tem ostalo.

Macintosh SE je na ogled v stalni zbirki Kiberpipinega Računalniškega Muzeja.
Vanjo so se vrnili tudi osembitniki, ki so se pred novim letom umaknili Iskrinim dinozavrom.

Računalnik NeXT Station, plod razvoja NeXT Computer Inc., je že dolgo časa del stalne razstave v Kiberpipinem računalniškem muzeju, kjer lahko obiskovalci preizkusijo OS OpenStep. Do sedaj z računalnikom ni bilo večjih težav, pred kratkim pa je dala odpoved matična plošča. Računalnik smo nadomestili z drugim (malenkost starejšim modelom) ter zamenjali disk. Ob tej priložnosti smo posneli tudi nekaj fotografij notranjosti tega legendarnega računalnika, ki si jih lahko ogledate v muzejski spletni galeriji.

Po vzoru spletne strani Vintage computing and gaming sem se odločila, da tudi na muzejskem blogu začnemo vsak teden objavljati tako in drugače zanimive ali nehote zabavne skenirane reklame, članke in slike iz poljudno-znanstvene literature iz sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja – povezane z zgodovino računalništva ali tehniko iz naših krajev, torej bivše Jugoslavije (revije Galaksija, Svet kompjutera, Računari, Moj Mikro, Monitor, Bit, …). V zadnjih mesecih smo namreč dobili kar nekaj nove literature v muzejsko knjižnico, ideja o digitalizaciji zanimivejše literature pa obstaja že dlje časa.

Prvi retro tedna je pred vami: kar v sklopu še ta teden trajajoče razstave Prvi slovenski računalniki. Velika zmogljivost “malega” mikroračunalnika :)) – reklama iz revije Moj Mikro, letnik 1984.

Pretekli vikend so nas obiskali kolegi iz hrvaškega retro računalniškega centra Peek&Poke (ki smo ga obiskali lani septembra) in donirali naši zbirki računalnik Orao. Ta 8 bitni računalnik je bil svoj čas (1985 – 1990) najpogosteša oprema hrvaških šolskih računalniških učilnic, konkretno ta eksponat pa je bil last enega izmed ustanoviteljev retro računalniškega centra na Reki. Nekaj tehničnih podatkov ter opis računalnika si lahko ogledate na spletnih straneh http://www.old-computers.com.

Danes je del ekipe Kiberpipinega računalniškega muzeja na kratko predstavil muzej v oddaji Dobro jutro na prvem programu RTV Slovenija.
Obiskovalce spletne strani pa naj na tem mestu še enkrat povabimo na ogled začasne razstave Prvi slovenski računalniki, ki bo v muzeju do vključno 25. 1. 2008.

Nekaj deset let nazaj so imeli študentje Univerze v Ljubljani bojda kar nekaj težav pri oddajanju seminarjev, ki so vključevali programiranje. Težav, ki si jih študentje danes (v takoimenovani informacijski dobi) težko predstavljamo. Problemi takratnih programerjev so vključevali pisanje programa na list, prepisovanje le-tega na luknjane kartice (česar seveda niso mogli storiti doma), operaterje v kleti, kjer se je nahajal računalniški monstrum, ki niso nujno imeli časa za take malenkosti in navsezadnje ne-preveč-uporabniku-prijazen debugging (rezultat “prevajanja programa” je bil bojda listek s priimkom študenta in napisom dela / ne dela).

Oni pa bi si v tistem času težko zamislili težave, ki danes – vsled njihovega pridnega dela – pestijo nas. Uporabnike mladih (samovšečnih “humanity toward others” – pha!) operacijskih sistemov, starih reci in piši 3 leta. (Tukaj seveda ne štejem let, ki jih je štel Debian do tistega usodnega forka.)

Tole odzvanja v glavi, ko že n-tič poskušam mount -t ext3 /dev/hda1 /mnt:

P.S. Gospod profesor, Ubuntu je pojedel mojo seminarsko nalogo najbrz ne deluje?

Ste prepričani, da so se računalniki in fotoaparati povezali šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja? Pravzaprav šele s prihodom digitalnih fotoaparatov? Ste res prepričani? :).

P.S. Morda se bo celo tu znašla kdaj kakšna slika, posneta s tem muzejskim zrcalno-refleksnim fotoaparatom, ki letos šteje že 30 let.