Ciciban, letnik 41, številka 8. Avtor prispevka: Marko Batista. Ravno v tem času smo lahko opazovali komet Lulin (žal ne iz svetlobno onesnažene Ljubljane) – astronomija bo vedno aktualna!

V zadnjem času se spet vse več govori o trdih diskih. Na trg so prišli tako imenovani SSD diski (Solid-state drive disk), ki so trenutno še dražji od “klasičnih elektromehanskih. A vseeno počasi napovedujejo umik elektromehanskih diskov z bralno pisalno glavo in premikajočimi se deli, ki so glavni vir okvar trdih diskov. Danes, ko so terabajtni diski dostopni slehernemu posamezniku, si je težko predstavljati kako so nekoč zadostovali le kilobajti – a vendar je bilo temu tako. Kdaj je bil izdelan prvi trdi disk? Kdaj pa so se pojavili prvi trdi diski v osebnem računalništvu? Ali so imeli že od začetka bralno pisalno glavo? Koliko prostora so zasedali in koliko podatkov so shranili na eno ploščo? Kako so sploh izgledali diski pred dvajsetimi ali tridesetimi leti? Vse in še več si boste od ponedeljka, 2. 3. 2009 lahko ogledali v razstavnem prostoru računalniškega muzeja v caffe Metropolu. Med drugim bo prvič razstavljen IBM 3390 (Direct Access Storage Device) iz leta 1989, ki nam ga je skupaj s kontrolno enoto podarilo Ministrstvo za javno upravo – nekoč je mlelo naše davkoplačevalske podatke in še marsikaj (na sliki zgoraj levo). Razstavo smo pripravili Dunja Rosina, Martin Hribar ter Oskar Koščak.

Slučajno sem naletela na že zelo staro avkcijo na americanmemorabilia.com za Gilbert U-238 Atomic Energy Lab. (A.C. Gilbert je tisti gospod, ki se je spomnil sestavnega kita Erector). Podjetje A.C. Gilbert je poleg “klasičnih” igrač in izobraževalnih zbirk za otroke izdelovalo eno leto (1950 – 1951) tudi omenjeni Atomic Energy Lab. Podjetje je z izdelkom pridelalo izgubo, saj je bila izdelava predraga, kupci pa tudi niso bili strašno navdušeni (večina otrok ne sanja o tem, da bodo jedrski fiziki). To ni šala, zraven je bil res priložen Izotop urana 238. Sicer nisem kemik, ne fizik, ampak menda ima tako razpolovno dobo, da je izredno škodljiv le kot prah, ki ga vdihnemo. Vseeno ne bi želela tega imeti doma, če povem po pravici :) Saj človek ne ve kaj je bolje, ignoranca ali popolna paranoja? Ali si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo s podjetjem, ki bi danes želelo prodati kaj takega otrokom? Spomnimo se samo izgredov leta 1998, ko je Nestle izdal promocijsko čokoladko “Nuclear” v sklopu propagandne kampanje za film Armageddon. V t.i. atomski dobi pa seveda to ni bila edina taka “igrača” – http://www.orau.org/ptp/collection/atomictoys/atomictoys.htm. Če si boste zaželeli kakšnega takega seta za otroke iz 50tih let prejšnjega stoletja, bodite pripravljeni na visoke zbirateljske cene!

Ker si želimo še več inovatvnih izdelkov sem se odločila, da podaljšam rok za oddajo grafik v okviru natečaja za naj računalniško retro majico. Rok je prestavljen za 14 dni – do vključno 6. 3. 2009. Vsem, ki ste izdelke že prispevali se lepo zahvaljujem za sodelovanje in upam, da boste prispevali še kak izdelek :) Več informacij o natečaju (pdf). Prijetno ustvarjanje!

Ciciban, letnik 41 (1985). Avtor članka je Marko Batista, avtor ilustracije pa Božo Kos. Klik na spodnjo sliko in že si lahko preberete celoten članek; primerjava programov v Commodore in Sinclair BASIC-u. :)

… Dedku Mrazu :) Z rahlo zamudo, a vseeno – iz zimske številke Cicibana, letnik 41 (1985), številka 4-5. Avtor Marko Batista.

h

Poleg obsežnejših donacij, kot sta bili v zadnjem času donaciji Fakultete za strojništvo v Mariboru in Medicinske fakultete v Ljubljani v muzeju velikokrat prevzamem tudi manjše zbirke oziroma posamezne eksponate. Muzejska zbirka je tako bogatejša za dva računalnika iz sredine 90tih let prejšnjega stoletja, oba na osnovi PowerPC procesorja – Power Macintosh 7200 (Apple) in PowerTower Pro 250 (Power Computing). Donatorju se lepo zahvaljujemo! Prostorski stiski navkljub se trudim, da bi v zbirko uvrstila večino ponujenih računalnikov – v kolikor imate kak računalnik, ki se vam zdi primeren za računalniški muzej mi sporočite na muzej at kiberpipa.org.

� e vedno pa vas vabim, da se udeležite natečaja za naj retro majico – zadnji dan za oddajo vaših izdelkov je 20. 2. 2009. Konec meseca pripravljava z Martinom Hribarjem razstavo prenosnih računalnikov, do takrat pa si lahko na razstavnem prostoru v caffe Metropol ogledate razširjeno začasno razstavo Prvi Slovenski računalniki.

Ne, nimam v mislih PlayStation 2 ampak konektor, ki je bil predstavljen pred 22 leti, leta 1987. Ime je dobil po seriji IBMovih računalnikov (tretja generacija njihovih osebnih računalnikov) IBM Personal System/2. Gre za preprost konektor s štirimi pini. Pravijo, da počasi izumira, saj večina ljudi že uporablja USB miško, USB tipkovnic pa je tudi vedno več. Kakorkoli, še vedno ostaja. A zakaj toliko besed o PS/2? Pred kratkim sem bila priča precej nenavadnemu dogodku. Postaviti je bilo treba sistem na še nedotaknjenem računalniku. Vendar PS/2 tipkovnice niso sodelovale. Tipka Del za dostop do t.i. BIOSa je delovala, prav tako Esc. Scroll lock, Num lock. Caps lock ne. Vse ostale – ne. Vsaj tiste, ki jih je bilo mogoče preizkusiti. Uporabljene so bile 4 različne tipkovnice, ena še celo DIN z adapterjem. Pri vseh se je zgodba ponovila, ne glede na število resetov računalnika ali poskusov. Najzabavnejše pa je to, da je naslednji dan vse delovalo kot je treba. Z vsemi 4 tipkovnicami. Ima kdo kakšno dobro razlago, ali je krivo vreme? :)