Jutri se bo v Kiberpipi odvijal (kot smo že pisali) drugi tradicionalni No-lan party s sledečim (dokaj fleksibilnim) programom:

• uradni pričetek dogodka ob 18:00;
• od 18:00 do 19:00 še zadnje pobiranje prijav za tekmovalni del in klepet o igrah nekoč in danes z Aleksandrom Hropotom – Quattrotom;
• ob 19:00 začetek tekmovanja v vseh disciplinah
• konec tekmovanja do 20:45 ure
• ob 21:00 podelitev nagrad / pokalov najboljšim
• do 22:00 ure žur ob glasbi, ki bo jo vrtel Pero Fotar

Vljudno vabljeni!

… teleks “domače” izdelave (slike teleksu pripadajoče tipkovnice so tukaj) ter kar nekaj DLT trakov (TK50, kapacitete približno 100 MB) – vse to so novi eksponati naše zbirke, ki nam jih je podaril IJS. O Applovi družini računalnikov LC si lahko kaj več preberete na wikipediji, točne specifikacije za model, ki ga je v dar dobil muzej pa na apple-history, kjer so zbrani tudi podatki o PowerMac 8100 (naš model je 80 MHz). Power Macintosh je (bila) linija oziroma družina računalnikov na osnovi PowerPC procesorjev, ki jo je Apple opustil pred dobre pol leta po dvanajstih letih obstoja. Zadnji PowerMac je G5, 8100 pa je bil poslan na tržišče med prvimi (poleg 6100 in 7100). V naši zbirki imamo tudi Macintosh Performo 5200, ki je bila prva iz prej omenjene serije LC s PowerPC procesorjem.

Kot smo že pisali, bo 1. 3. (s pričetkom ob 18:00) potekal že drugi tradicionalni No-lan party. Prav ta trenutek v Kiberpipi potekajo priprave na ta dogodek; ki vključujejo inštalacijo iger na računalnike in seveda pripravo računalnikov samih. Poleg petih računalnikov, ki so bili na voljo lani bomo letos dodali še najmanj dve IBMovi PS/1ki. Nekaj utrinkov s priprav si lahko ogledate v galeriji.

Prijave na dogodek so obvezne in brezplačne (muzej at kiberpipa.org), po vsej verjetnosti pa bodo možne tudi pred samim dogodkom. Pomerili se boste lahko v eni izmed spodaj naštetih iger:

(več…)

(Ja, na novo pridobljenega muzejskega eksponata, neke vrste elektronskega pisalnega stroja in nevemokajševsetočno “domače” izdelave:))

O predavanju, ki ga je pripravil Grega Bremec, smo že pisali, odvijalo pa se je pred enim tednom v Kiberpipi v okviru tedenskih “POT” predavanj. V Kiberpipinem video arhivu je že na voljo posnetek predavanja o S/390, v galeriji pa si lahko pogledate slike z omenjenega dogodka. Tudi na spletni strani smo sistemu namenili nekaj besed – klik, vsekakor pa se bomo trudili, da bo mainframe v čimkrajšem času delujoč.

V galerijo pa smo dodali tudi slike delujoče Galaksije, ki je trenutno med najbolj aktivnimi projekti v povezavi z muzejem, zahvaljujoč Tomažu. (Iz slik morda ni najbolj razvidno, ampak Applov prenosnik zraven Galaksije se pretvarja, da je kasetar). V zvezi z Galaksijo lahko v mesecu maju pričakujete kar nekaj dogodkov; kakšnih pa naj zaenkrat še ostane skrivnost. Na sliki levo zgoraj: Tomaževa Galaksija v uporabi.

Včeraj, 19. 2. so na vodeni ogled po muzeju (ki ga je pripravil Martin) prišli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Vsekakor upamo, da so izvedeli kaj novega in da so se zabavali pri špilanju muzejskih iger.

… ali Dune II oziroma zakaj sem nehala igrati računalniške igre še preden bi se moja igračarska kariera uspela razvit v kaj bolj uspešnega. Na vse skupaj sem se spomnila, ko sem pisala novico o No-lan partiju na slo-tech. No, saj ne da bi krivila točno ta špil za svojo neuspešno kariero v gejmerstvu, ampak dejstvo je, da mi je pri tej igri šlo najslabše od vseh. � e celo pri Prince of Persia 2 z zvenečim podnaslovom “The Shadow and The Flame” mi je uspelo prilest do votline (ja, saj vem, da je to precej na začetku igre, ampak vsaj ni popolnoma na začetku in je vmes en zafrknjen skok, tek po pomolu in eno par mečevanj ter nekakšen živi pesek … nisem pa uspela letet s konjem, šment). Pa sem ga igrala manj časa. Pri Dune II mi nikoli ni bilo čisto jasno, kako “naharvsetat” čimveč začimb in kako zgradit rafinerijo, da ti je ne uničijo popolnoma in … nikoli mi ni uspelo primerne strategije ugotovit (na začetku je sicer res, da miška ni ravno delala v igrici, kar je bilo precej frustrirajoče) ampak tudi kasneje … Se pa spomnim, da me je vedno impresioniral uvod v igro, ki je bil delno “animiran” – sploh, ko so se tovornjaki peljali po puščavi, se ustavili in veter je prenašal puščavski pesek (ne morem verjet, da se tega dejansko spomnim).

(več…)

Danes smo nazaj postavili stalno zbirko najpopularnejših domačih računalnikov (od Spectruma do C64) in izkoristili priložnost, da smo pri tem naredili tudi manjšo rošado med eksponati. Namesto Macintosha Plus smo dali obiskovalcem na preizkus (in predvsem na voljo za igranje igric:)) Macintosh SE, eno leto novejši model, ki letos praznuje točno 20 let. Računalnik nam je podaril IJS (prevzeli smo ga oktobra lani in to zabeležili v novici) za kar se jim lepo zahvaljujemo. Macintosh Plus, s katerim smo imeli nekaj tehničnih težav, bo odslej na ogled v vitrini. V vitrini pa je na novo tudi Oric Nova 64 (in zraven še drobovje le-tega), ki nam jo je podaril g. Pirc, o tem pa smo pisali že v novici sredi januarja.

Na sliki: levo Macintosh SE, sredina Oric Nova 64 v vitrini in skrajno desno, “matična plošča” Oric Nove.

Danes do popoldneva si še lahko ogledate začasno razstavo, v okviru katere sta postavljena na ogled dva videoterminala (Partner ter Paka 3000), sistem Triglav ter del sistema Iskra Data 100. (Sicer so računalniki del stalne zbirke, vendar zaradi prostorske stiske ne morejo biti stalno razstavljeni). Več o slovenskih računalnikih, ki jih ima muzej si lahko preberete tukaj ali pa v novici o razstavi, vsi tisti, ki tudi danes ne boste utegnili priti na ogled, si razstavo lahko ogledate v galeriji.

ENIAC je vsekakor eden izmed bolj razvpitih imen iz zgodovine računalništva. Težko bi sicer rekli, da ima danes rojstni dan – ker se pojavljata v zvezi s prvim dnem uporabe te ogromne mašinerije dva datuma; 14. in 15. februar 1946, ker je bilo delo pri gradnji stroja končano že konec leta 1945 in ker se je delo na projektu začelo že leta 1943. No, uradno so začeli delo na ENIACu februarja 1946. 61 let nazaj. Na skici levo je poenostavljena shema zgradbe ENIACa.

Odgovor na vprašanje, zakaj je ravno ENIAC tako znan je preprost, lasti si naziv “prvega delujočega elektronskega računalnika“. Projekt sta vodila dva američana, John Mauckly in J. Presper Eckert (del intervjuja z njim, narejenega leta 1989 si lahko preberete tukaj), financirala pa je vse skupaj kdo drug kot seveda vojska (ENIAC naj bi računal balistične tabele za takšne in drugačne topove, rakete in drugo nesnago opremo).

(več…)