… ali Dune II oziroma zakaj sem nehala igrati računalniške igre še preden bi se moja igračarska kariera uspela razvit v kaj bolj uspešnega. Na vse skupaj sem se spomnila, ko sem pisala novico o No-lan partiju na slo-tech. No, saj ne da bi krivila točno ta špil za svojo neuspešno kariero v gejmerstvu, ampak dejstvo je, da mi je pri tej igri šlo najslabše od vseh. e celo pri Prince of Persia 2 z zvenečim podnaslovom “The Shadow and The Flame” mi je uspelo prilest do votline (ja, saj vem, da je to precej na začetku igre, ampak vsaj ni popolnoma na začetku in je vmes en zafrknjen skok, tek po pomolu in eno par mečevanj ter nekakšen živi pesek … nisem pa uspela letet s konjem, šment). Pa sem ga igrala manj časa. Pri Dune II mi nikoli ni bilo čisto jasno, kako “naharvsetat” čimveč začimb in kako zgradit rafinerijo, da ti je ne uničijo popolnoma in … nikoli mi ni uspelo primerne strategije ugotovit (na začetku je sicer res, da miška ni ravno delala v igrici, kar je bilo precej frustrirajoče) ampak tudi kasneje … Se pa spomnim, da me je vedno impresioniral uvod v igro, ki je bil delno “animiran” – sploh, ko so se tovornjaki peljali po puščavi, se ustavili in veter je prenašal puščavski pesek (ne morem verjet, da se tega dejansko spomnim).
Spet sem brskala po podstrešju in tokrat izbrskala izobraževalno literaturo za otroke. O računalnikih. Kar precej zabavnega branja (malo bolj poljudnega kot je bil Logo in računalnik ali pa Mirko tipka na radirko – to je že, prosim lepo, strokovna literatura).
Leta 1973 je v Franciji izšla knjiga Qu’est-ce que c’est? in ja, šele 13 let pozneje je bila prevedena v slovenščino kot Povej – kaj je to… Gre za en del ilustrirane otroške enciklopedije; zabaven pa je odstavek, ki nam razloži, kaj je to računalnik: Elektronski računalnik opravi v eni sekundi toliko operacij, kolikor bi jih človek ne mogel opraviti v desetih ali dvajsetih letih življenja! S temi pripravamim med drugim hitro izračunamo poti vesoljskih raket. No, potem je še mali tisk, ki omeni luknjane kartice, magnetne trakove, avtomatizirano proizvodnjo …
Kot smo že pisali, se v muzeju bohoti nova stara PS/1. Starejša od prejšnje, lepša, nenavadna, skrivnostna. Brž je postalo jasno, da bodo težave. Zlobni One_Half, za katerega smo bili prepričani, da smo se ga znebili, se je izdal s kriptiranjem datoteke v katero se shranjujejo rezultati Pinball Fantasies.
Lotil se je rekorda napačnega človeka! (več…)
Ako bi svi ljudi na svijetu bili uvijek jednog mišljenja kao što su u pogledu Golf-a, onda između njih ne bi postojali problemi.
Kaj vse človek najde, če malce brska po podstrešju. Mhm, prvi Golf je bil cel hit (klik na zgornji dve slikci), na voljo v petih različnih barvah:) sodeč po tem prospektu iz leta 1978. Kakorkoli že, medtem ko se Golfi, (tudi prve generacije) še vstrajno podijo po cestah, so razni računalniki, recimo raje sestavisamračunalnik-zadeve že davno preteklost. Pa si delijo letnico rojstva … Istega leta, kot je bil natisnjen omenjeni prospekt (pa recite, če niso fletne slikce “bali zelenega” Golfa) se je dalo v Angliji pa najbrž še kje kupiti MK14. Golf je startal sicer že leta 1974, v času Altairja 8800 in IMSAI 8080.
Seveda ne moremo mimo letnice 1971 in zdaj že več kot samo prehistoričnega Intelovega 4004. In ja, če ste pozabili ali pa pač nikoli vedeli – v 70tih je bilo precej moderno pošiljanje sporočil nezemljanom v vesolje (ki jih zagotovo zelo zanima kdo smo, kaj jemo in kakšno glasbo poslušamo). Kdo le še ni slišal za plošči, ki ju nosita Pioneer 10 in 11 – ali pa za zlato plato, ki krasi Voyager.
P.S. Skoraj bi pozabila za okus po sedemdesetih prilepit še tale link o modi. In pri nas so takrat začeli žagat Pankrti! :)
Včasih (no, v 80tih letih prejšnjega stoletja) je bila tekmovalnost med računalniškimi firmami izredno očitna že v samem oglaševanju. Lep primer je oglas za Atari 520st (slika levo) iz računalniške revije, ki na zelo nesubtilen način napada cene ostalih proizvajalcev računalniške opreme. lo je tako daleč, da so snemali tudi TV oglase, kjer so primerjali dva ali več računalnikov in pri tem seveda kar najbolj očrnili “nasprotnika”. Kako so se tega lotili lepo prikazujeta spodnji reklami; leva primerja IBM PC in Apple Macintosh (kako malo je treba znati, da lahko uporabljamo Apple Macintosh računalnik:)), desna pa prav grdo napada cene konkurenčnih firm in poudarja, da C64 stane pičlih 595$, pa ima več spomina kot vsi ostali!

… muzejskega dogajanja deluje ekipa The Muzej has you. :)
… priloga Dela s pripisom “živeti kot ženska”, ki je najbolje brana ženska revija pri nas, sodeč po raziskavah branosti, se očitno zanima za računalniško zgodovino. No, tole se mi je zdelo dovolj zanimivo za objavo na muzejskem blogu. :)
Nekaj časa nazaj smo pisali o računalnikih kot filmskih (anti)junakih in pri tem načrtno izpustili slovenskega junaka “Vedija” iz filma Poletje v školjki. Kot nam je znano je to prvi, edini in zadnji slovenski (jugoslovanski) računalniški filmski lik. Kakor večina filmskih računalnikov, se tudi naš Vedi vklopi v zgodbo kot eden izmed glavnih junakov. Za razliko od velike večine je pozitiven lik, ki ne le pomaga glavnemu junaku (Tomažu), ampak poleg vsega rešuje še njegove družinske in ljubezenske težave, ne glede na to, da ga Tomaž sploh ne bi smel uporabljat – gre namreč za dragoceni računalnik njegovega očeta, ki službuje v Ljubljani.